Sezona je že v polnem teku

Sezona je že v polnem teku

Val 141

Tine Slabe poroča

AVTOR Tine Slabe
FOTO arhiv TS

Po vrnitvi iz Južne Amerike sem dobil novo kolekcijo slalomskih jader Challenger sails, mojega novega opremljevalca, poleg tega sem imel le malo časa za pripravo na prvo letošnjo tekmo svetovnega pokala v slalomu na Nežiderskem jezeru. Da bi se kar najhitrejše in najučinkovitejše pripravil za moj letošnji prvi nastop, sem v Slovenijo povabil Finiana Mayniarda, s katerim sva že uspešno testirala deske v januarju. Z veseljem se je odzval povabilu in izkoristila sva dobro vetrovno napoved v okolišu slovenske obale.

Z mojo boljšo polovico sva se v začetku maja odpeljala na vsako leto odlično organiziran dogodek z ogromno obiskovalci – Surf World cup v Podersdorfu, ki je imel na programu povsem novo obliko tekmovanja Freestyle classic (klasični prosti slog) in otvoritveno tekmo svetovnega pokala v slalomu. Letošnja prva tekma je bila še posebej zanimiva, saj so v veljavo stopila nova pravila registracije opreme, ki dovolijo vsakemu tekmovalcu na prvem tekmovanju registrirati tri deske in šest jader, s to opremo pa mora odpeljati vse tekme sezone. S tem pravilom je PWA (glavni organizator svetovnega pokala) želel zmanjšati količino opreme, s katero tekmovalci potujemo s tekme na tekmo. Tako je bila pred sezono v zraku napetost, kdo bo kaj registriral, saj bo ta odločitev vplivala na vse leto.

Četudi sem se pred letošnjo tekmovalno sezono odločil, da ne bom tekmoval v prostem slogu, me je povabilo na to svetovno premiero zamikalo. Mikavna pa je bila tudi nagrada 5.000 € za zmagovalca v skupnem seštevku slaloma in novega formata prostega sloga. Ideja novega formata je bila v tem, da šov na jezeru postane bolj razumljiv za publiko, to pa naj bi dosegli z omejitvijo le na starejše elemente prostega sloga, tiste, ki so ljudem že bolj znani. Posledično je to pomenilo, da bi lahko bil zelo konkurenčen, saj sem dovoljene elemente že vrsto let izvajal na tekmovanjih.

Po dveh vetrovnih dneh smo izpeljali dvojno eliminacijo in zaključil sem na devetem mestu. Zaustavil me je predlanski evropski prvak Andre Paskowski. Zmagal je Francoz Nicolas Akgazcyan pred Nizozemcem Tonkijem Fansom in legendo, triinštiridesetletnim Italijanom Raimondom Gasperinijem.

Dan premora pred slalomsko tekmo sem izkoristil še za zadnje nastavitve in uradna sezona se je začela. Registriral sem deske RRD X-Fire Limited Edition 90, 112 in 135 in jadra Challenger sails Aero+ velikosti 9,3, 8,4, 7,7, 7,0, 6,4 in 5,4 m2. Takoj po registraciji pa se je začelo zares. V zelo sunkovitem vetru je bilo zelo težko izbrati pravilno opremo, a ker so bile vetrovne luknje zelo velike, sem se vselej odločil za večjo opremo in obrestovalo se mi je – v prvem in drugem slalomu sem se uvrstil v drugi krog (v nadaljnje tekmovanje se uvrstijo iz vsake skupine prvi štirje). Prav malo pa je manjkalo, da bi se uvrstil v drugem slalomu med najboljših šestnajst. Po prvem dnevu sem bil na dvajsetem mestu, s katerim sem bil zadovoljen in dokazal sem si, da je cilj sezone, uvrstitev med dvajseterico, možen.

Že naslednji slalom pa mi je pokazal, da mi manjka še izkušenj, saj sem zaradi premalo agresivne vožnje izpadel v prvem krogu. Jeza mi je prišla prav v četrti regati, ko sem z lahkoto prešel v prvi krog in za nekaj metrov ponovno zgrešil šestnajsterico. Sledil je še začetek pete regate v zelo šibkem vetru, na meji regularnosti. Uspešno sem prestal prvi krog, a slalom je bil pred regularnim rezultatom zaradi vetra prekinjen in ni štel za končni rezultat. Zaključil sem na petindvajsetem mestu in bil z uvrstitvijo glede na razmere zadovoljen. Tekmo je po odlični predstavi prvič v karieri dobil Anglež Ross Williams.

V skupnem seštevku pa sem imel kar malo nesreče, zasedel sem namreč drugo mesto. Zaostal sem za zmagovalcem prostega sloga za le eno samo točko in če bi se izpeljal prekinjeni peti slalom, bi vsekakor zmagal jaz, ker sem se prebil v drugi krog. Drugo mesto je bil odličen uspeh, ker pa je le zmagovalec dobil glavno nagrado, sem se domov odpravil z rahlo grenkim priokusom.

V Koper sem se odpeljal le zamenjati oblačila in že sem potoval naprej, tokrat v Južno Korejo, kjer se je na Jinha Beachu, v mestu Ulsan odvijala druga tekma za svetovni pokal v slalomu. To je bilo moje prvo potovanje v katero od azijskih dežel in prav zato sem se ga še bolj veselil. Po pristanku v Pusanu sem takoj opazil, da je to popolnoma drugačen svet. Vožnja v Ulsan je minila tako rekoč takoj, saj sem ves čas opazoval okolico. Nastanjeni smo bili v tako imenovanih “love” hotelih – zakaj se jim tako reče, nisem odkril, pocestnic pa tukaj ni.

Prva dva dneva smo preživeli na suhem, ker vetra ni bilo od nikjer. Tretji dan pa je bila drugačna zgodba. Glavni sodnik se je odločil, da bo izkoristil prav ves veter in izpeljal kolikor je mogoče eliminacij, čeprav je omejitev štiri na dan. Veter je bil zelo sunkovit in ponovno je bilo zelo težko izbrati opremo. Večinoma sem vozil z jadrom velikosti 8,4 m2 in desko 112 L. V prvi regati sem nekoliko zamudil na štartu in se do cilja pripeljal na šestem mestu. Na tem tekmovanju se je prvih pet uvrščalo v naslednji krog. Nemudoma smo začeli drugo regato, ki sem jo dobro izpeljal in po izjemnem finišu sem se uvrstil naprej med prvih dvajset. V B finalu, kjer se tekmovalci borijo od 11. do 20. mesta, sem povsem zamočil na štartu in zaključil na dvajsetem mestu. V tretji regati se je veter nekoliko okrepil in prvič v sezoni sem lahko uporabil jadro velikosti 7,7 m2, ki mi je ljubo. Gladko sem se uvrstil v drugi krog in manjša napaka na zadnjem obratu me je stala uvrstitve v veliki finale. V B finalu sem zasedel sedmo mesto in tako dosegel letošnjo najboljšo uvrstitev v posameznih regatah – sedemnajsto. Bil sem že zelo utrujen in veter je popuščal, a glavni sodnik je želel iztržiti kar največ od dneva in začel je novo eliminacijo. Na predzadnjem obratu sem obrnil kot četrti in potem je sledila napaka, saj sem zdrsnil z deske in padel. Na tako visokem nivoju tekmovanja si takšne napake preprosto ni mogoče privoščiti in izpadel sem v prvem krogu. Takoj po mojem »heatu« je bila tekma prekinjena. Bil sem jezen sam nase, a po drugi strani vesel dobrih voženj v drugi in tretji eliminaciji. Odločen sem bil napasti v petem slalomu in to tudi dobro izvajal do zadnjega obrata, kjer me je jezni Anglež Wemms (ki do sedaj ni prešel kroga) preprosto “pokosil”, treščil je vame na obratu in padel sem. V slalomu, kjer tekmujem, obstaja le eno pravilo, in sicer namerne nevarne vožnje (diskvalificiran si le, če se v nekoga povsem namerno zabiješ), vse drugo je dovoljeno. Kljub moji pritožbi je glavni sodnik odredil, da je bila poteza Angleža še dopustna in mojemu seštevku se je pripisal še en slab rezultat. Veter je potem ugasnil do konca tekmovanja in zasedel sem končno štiriindvajseto mesto. Na vrh se je ponovno zavihtel lanski svetovni prvak, Francoz Antoine Albeau, in po drugem mestu v Avstriji napovedal ponovno boj za prvaka.

Končno sem lahko za nekaj dni odpotoval domov. Časovna razlika me je kar dobro utrudila, a vseeno sem kar se da treniral in poskušal izkoristiti vsak veter za trening doma. Ujel sem tudi nekaj kakovostnega južnega vetra in se poigral v valovih. Odmora pa je bilo kmalu konec in že sem letel proti zahodu, na jug Španije.

Vetrovna napoved za tekmo v Costa Bravi ni bila kaj prida, a ker se nikoli ne ve, sem tja odletel z vso opremo. Že prvi dan pa je z morja zapihal šibek termični veter. V za večino neregularnem, zelo šibkem vetru, so se izpeljali trije »heati« in prav v tretjem sem bil tudi jaz. Po dobrem štartu sem do prve boje prišel še kot kvalifikant za drugi krog, a po obratu nisem več uspel zglisirati in prehitela sta me dva lažja tekmovalca. Enega sem še uspel prehiteti, žal pa ni bilo dovolj za nadaljnje tekmovanje. Potrebovali smo še dva dneva za dokončanje prvega slaloma, ki pa je bil po dolgih pogovorih zaradi prvega dne dokončan v povsem regularnih pogojih. Želel sem popraviti zamočen prvi slalom in ker sem imel zelo težko prvo skupino, sem se odločil, da bom štartal kar se da točno. Po mojem mnenju sem bil odličen na štartu, štarter pa je bil mnenja, da sem bil v družbi še dveh prehiter in vsi trije smo bili diskvalificirani. Še ena napaka zaradi neizkušenosti, ki pa me je še kako stala uvrstitve, saj je po dveh krogih veter povsem ugasnil do konca tekmovanja. Za končno uvrstitev na tretjem tekmovanju svetovne turneje sem tako v seštevek pripisal zadnje mesto zaradi diskvalifikacije in tako zasedel slabo šestinštirideseto mesto. A na napakah se učimo …

Na mojo srečo se v končnem skupnem seštevku za svetovni pokal dve tekmi odbijeta (discard – angleški izraz) in zato na tekmo v južni Španiji gledam kot na padec pri smučanju ter grem pozitivno naprej, saj so pred menoj tekme z močnejšim vetrom, ki mi bolj ustrezajo, zato se jih že veselim!