Samotar

Samotar

Val 131

Izkušnja počasnega premikanja je zame nekaj posebnega!

AVTOR Nataša Rogelja
FOTO Nataša Rogelja

Odkar smo se lansko leto maja vkrcali na Sibio, spravljamo v našo zakladnico spominov in izkušenj mnoga srečanja z najrazličnejšimi morskimi popotniki. Prav tako raznolika kot ljudje sami, ki smo jih srečali, so bila različna tudi njihova dojemanja potovanj. Čeprav vsi vemo, kaj pomeni potovanje, se potovanja razlikujejo po dolžini, vsebini, izkušnjah, vzrokih, naporih, vonju, okusu in sploh po vsem, kar si je mogoče zamisliti. Če nekomu pomeni potovanje niz neprestanih premikov po neznanih krajih, je za druge lahko potovanje zgolj enkraten premik, ki mu sledi dolgotrajno, lahko tudi večletno bivanje v novem kraju. Potovanje po morju ima pri tem svojevrstne specifike. Za mnoge ljudi, ki smo jih srečali, že samo bivanje na vodi pomeni svojevrsten odklop, ki ga enačijo s potovanjem. Eden takšnih večnih in zelo počasnih popotnikov je 40-letni Nizozemec Jimmy, ki že tri leta živi na jadrnici v različnih vaseh v jonski Grčiji. Z Jimmyjem smo se prvič bežno srečali lani pozimi v vasi Platarija, katero smo predstavljali v prejšnji številki Vala. Kazalo je, da bomo izmenjali le par besed in šli vsak svojo pot, ko pa se je Jimmyju začela iz neznanih razlogov neko noč potapljati njegova železna jadrnica, smo vsi, ki smo bili takrat privezani na platarijski pomol, izvedeli za nenavadnega Nizozemca in njegovo barko. Medtem ko je skušal ugotoviti, kje barka pušča in iskati pomoč, je pomol napolnil z najrazličnejšimi stvarmi iz barke, ki so se mu skozi leta nabrale na 8-metrski železni jadrnici. Med njimi je bil tudi velikanski staromodni televizor, ki je v primerjavi z majhno temnomodro jadrnico budil začudene poglede sprehajalcev na pomolu. Ko je bila Jimmyjeva barka že spet varno privezana, luknja pa zakrpana, smo si neko dolgo popoldne ob grški kavi razkrili mnoge osebne skrivnosti in poglede na potovanja.