Sadje na barki

Bark, žensk in sadja ni lahko izbirati. Ko pa vendarle izbereš ta pravo, ga na poletnem križarjenju ni lepšega in sočnejšega užitka. Poletno sadje je sveže, poceni, zdravo in sladko. No, bojda je od poletnega slajše le prepovedano sadje.

Večina sadja, ki ga danes uživamo, je v divjini rasla že pred tisočerimi leti. Človek je poskušal pridelovati sadje že pred več kot 8.000 leti, kar potrjujejo arheološke najdbe na tleh današnje Turčije. Različne najdbe sadja kažejo, da je imel konec paleolitika človek, ki se je ukvarjal z nabiralništvom in lovom, znanje o različnih rastlinah in njihovi uporabnosti. O prvih zametkih gojenja sadja lahko začnemo govoriti z opuščanjem nomadskega življenja in ustalitve na enem mestu. Sumerci so okoli 3000 do 4000 let pred našim štetjem okoli hiš imeli sadovnjake. Skozi dolga stoletja smo nato ljudje sadje križali in si izmišljevali nove sorte.

Sadje je dragoceno, pravzaprav nezamenljivo za zdravo in dobro delovanje človeškega organizma. Vsebuje veliko vitaminov, balastnih snovi, beljakovin, sadnih kislin in mineralov. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. V sadju je veliko vode, in sicer celo od 75 do 95 %, naravnih sladkorjev in pektinskih snovi. Sadje lahko uživamo v neomejenih količinah, brez da bi se to poznalo na vašem telesu, seveda brez dodatnega sladkanja.

Vrste sadja:

– koščično sadje: češnja, breskev, marelica, sliva, višnja, nektarina, granatno jabolko,

– pečkasto sadje: jabolka, hruška, kaki, kutine, nešplje,

– jagodičasto sadje: borovnica, grozdje, jagoda, malina, ribez, robide, brusnice, kosmulje,

– južno sadje – agrumi: limone, pomaranče, grenivke, mandarine, citrone,

– južno sadje – drugo: kivi, smokve, rožiči, datlji, kokosov oreh,

– tropsko – eksotično sadje: banana, ananas, mango, papaja, avokado, gvajava.