Rumena je večna

Za udobno in varno življenje, včasih celo preživetje na morju, ni pomembna le dobra »barka«. Veliko pomeni tudi primerna obleka. Več kot 40 let, tako za poklicne ribiče in jadralce kot tudi za rekreativne ljubitelje modrih modrin, skrbijo pri francoskem podjetju Guy Cotten. Skrivnost

Ko sem se julija sprehajala po peščeni obali francoskega otoka Re in obračala pogled na vzburkan Atlantik, sem se po neuspelih poskusih, da bi zaplavala v – kaj osvežilno, brr, brr – ledeno, zeleno modrino, malce razočarano usedla na svojo brisačo in opazovala okrog sebe. Ja, navajena na »naš« mirni in topli Jadran, sem lahko le opazovala … Malce naprej sta dve ženski hrabro zakorakali v morsko peno in … zaplavali. Oblečeni sta bili v neobičajne črne T-majice. Presenečena sem ju sledila s pogledom in čakala, kaj se bo zgodilo. Nič, dočakala pa sem, da sta po opravljenem plavanju izstopili in se osveženi predali sončnim žarkom. Presneto, v čem je skrivnost? Moje vprašanje je po opravljeni raziskavi le dobilo svoj odgovor.

Dekleti sta bili oblečeni v kopalni obleki in T-majico iz kolekcije Hot Skin blagovne znamke Guy Cotten. Linija Hot Skin je predvsem namenjena jadralcem na deski (windsurfing), ki pa v tem čudovitem športu lahko uživajo tudi v hladnejših morjih. Kolekcija vsebuje kombinezone z dolgimi ali kratkimi rokavi in hlačnicami, enodelne kopalke s kratkimi rokavi (zgornji del je kot tesno oprijeta majica, ali drugače povedano, tesno oprijeti majici so dodane hlačke in je spremenjena v enodelne kopalke, klasične enodelne kopalke … In v čem je skrivnost? Skrivnost, ki varuje in zagotavlja optimalno telesno temperaturo, je v pletenini. Presenetljivo učinkovitost blaga, ki je debelo le 0, 5 milimetra, zagotavljajo v strukturo vdelani lističi titaniuma, ki pa zadržuje telesno toploto. Kolekcijo so razvili iz oblačil za windsurfing in se običajno uporablja pri jadranju na deski kot spodnje oblačilo. Lahko pa jo uporabite tudi v stiku s hladnimi vodami (slanimi ali sladkimi) pri običajnem kopanju … Kopalna sezona namreč še ni končana. In jo v teh oblačilih lahko podaljšate. Kdo je Guy Cotten?

Guy Cotten je francoski poslovnež, ki se je odločil, da bo varoval mornarje, ribiče, jadralce … Svojo zgodovino je začel pisati leta 1964 – kot je tudi samoumevno – na morju. Nekega sončnega popoldneva je v družbi prijatelja Yvona Hemeryija, ustanovitelja jadralne šole »Rosbras« v mestecu Riec-sur-Belon (okrožje Finistere v Bretanji), užival v sproščenem jadranju. Pogovor je nanesel na oblačila in Yvon je zastavil usodno vprašanje: »Zakaj že enkrat kdo ne izumi oblačila, ki bi bilo enako učinkovito, kot je mornarski jopič in uporabno, kot je anorak? Oblačila, ki bi na enak način zadržalo veter, bilo bolj preprosto za nošenje in bilo bolj nepremočljivo kot je težki bombaž, iz katerega je anorak.« Vprašanje ni naletelo na gluha ušesa. Le teden dni zatem je Guy spet prišel v navtični center in s seboj prinesel prototip svojega izuma – jadralne vetrovke. Želel je, da bi jo Yvonovi učenci preizkusili na odprtem morju in v vseh razmerah … Po uspešnem »testiranju« v navtični šoli se je Cotten odločil, da bo odprl lastno šivalnico in s svojimi vetrovkami osvojil morski ribiški svet. »Oče je krojil, mati šivala …,« tako bi lahko označili začetke ustvarjanja blagovne znamke, saj je Guyu na samem začetku v delavnici pomagala le soproga. Izdelovalec čez dan se je ob sobotah zjutraj spremenil v prodajalca in svoja zaščitna oblačila ponujal od barke do barke … po vseh lukah na jugu Finistere. Vetrovka Rosbras

Ribiči so dotlej nosili neudobna in neučinkovita oblačila. Kot dober opazovalec je Guy hitro zaznal njihove težave. Namesto težkega bombaža, iz katerega so bila zašita dotedanja oblačila, je izbral lahkoten impregnirani najlon in ustvaril lična, pred vetrom in vlago pa nadvse učinkovita oblačila. Novost je bilo tudi zapenjanje. Sprednji razporek na vetrovki je bil pokrit z levo in desno letvico, ki pa se je »zapenjala« z velkro trakom. Ta je zamenjal dotedanje gumbe. Plastificirana zunanja stran tkanine in varjeni šivi so zagotavljali večjo varnost pred vlago in vetrom. Kapljice vode so namreč po površju kar spolzele, brez da bi, kot pri dosedanjih oblačilih, blago zmočile ali celo premočile … Glavo je ščitila kapuca. Vetrovka je bila v opazni rumeni barvi. A kmalu so se pojavile kopije, ki so izumitelja po eni strani jezile, po drugi pa navdihovale, da je še naprej raziskoval in oblikoval izboljšave. Barvna paleta je danes sicer obogatena s temno zeleno, mornarsko modro in belo … in nobeno več. Kapuco pa so dodelali in takšna omogoča nemoteno obračanje glave (»se obrača« skupaj z glavo). V osnovi pa je rumena vetrovka ostala nespremenjena do današnjih dni. Zakaj prav rumena barva? Izbrali so jo zaradi varnosti. Ker je bila vetrovka najprej namenjena poklicnim ribičem, ki delajo tudi v ekstremnih vremenskih razmerah, so opravili študije in ugotovili, da človeško oko to barvo najprej opazi. Nato so vetrovko usvojili tudi jadralci na čezoceanskih tekmah, ki na morju prav tako bivajo v vseh vremenskih razmerah, nakar je svoj prostor dobila tudi v garderobi ljubiteljskih navtikov. Guy Cotten je kmalu ugotovil, da so iz enakega blaga enako uporabne tudi hlače in nastala je celovita kolekcija zaščitnih oblačil. Glas o udobnosti novih oblačil, ki trajajo trikrat dlje časa kot dotedanja, se je hitro razpršil, povpraševalci so začeli trkati na vrata male delavnice. Vetrovka Rosbras je bila rojena in uspešna pot v prihodnost odprta. Povpraševanje je povzročilo hitro širitev izdelave in selitev v nove prostore. Danes podjetje deluje v sodobnih poslovnih prostorih, kjer skrojijo 2.000 kosov dnevno in zašijejo 450.000 kosov letno. Novi izzivi

V štiridesetih letih so se pri Guy Cottenu vedno znova obračali k novim izzivom. Tako so oblikovali in na trg dali otroško kolekcijo, prisluhnili so tudi ženskam in jim ponudili kolekcijo mornarskih oblačil iz bolj elegantnih materialov v formah, ki poudarjajo linijo telesa. Vse tri kolekcije (moško, žensko in otroško) so dopolnili tudi z oblačili (hlače, srajce, majice …) iz »kopenskih« materialov, namenjeno prostem času na kopnem (mestna moda). Kolekcija šteje 150 kosov različnih oblačil v petih številkah velikosti. V kolekciji je tudi pelerina, ki jo lahko uporabljajo tudi kolesarji. Dostopna je na 5.000 prodajnih mestih, od tega jih je 3.000 v Franciji, preostala pa so po svetu. Podjetje je danes mednarodno, saj ima svoje podružnice v Veliki Britaniji, Španiji in Združenih državah Amerike ter 300 zaposlenih. Leta1988 je podjetje kupil Pirellijev Piel – specialist za materiale v življenjsko ekstremno nevarnih razmerah. Njihov kombinezon TPS (termal protective survival) je rešil življenje mnogim jadralcem. Danes

Časi se menjajo, vetrovka ostaja enaka, a danes predstavlja le 10 % celotne izdelave. Guy se je upokojil, direktorski urad pa je zasedla njegova hči. Ostala je zvesta načelom svojega očeta – temelj njihovega dela je raziskovanje. V ta namen sodelujejo s posameznimi vrhunskimi jadralci, kot so Gilles Gahinet, Florence Arthaud in Jean Le Cam, kakor tudi francosko državno jadralno ekipo. Čeprav je bila iznajdena za ljubiteljske namene, je bila sprejeta tudi pri poklicnih morjeplovcih. Rumeno vetrovko Rosbras danes pogostokrat srečamo tudi na sprehodih ob bretonski obali. Postala pa je del uniforme poklicnih ribičev in slogan »Cotten, zaščitnik mornarjev« je še kako resničen. Značilnosti in zanimivosti Kapuca, ki se premika

*Prvotni modeli rumenih vetrovk so imeli kapuco, ki ni omogočala svobodnega gibanja, a so tehnologi iznašli kroj in način, da se kapuca premika skupaj z glavo in tako omogoča uporabniku boljšo preglednost. *Tkanina, iz katere je vetrovka in celotna kolekcija zaščitnih oblačil izdelana, je imenovana DremTech – Respirant. Sestavljena je iz več plasti, ki omogočajo odpor na veter, da se vlaga, ki je zašla v notranjost, razprši in ustavi na vodonepropustni membrani, ter notranje plasti, ki je najbližja telesu. Zanimivost, ki navdihuje

Prav gotovo je kombinezon blagovne znamke Guy Cotten tisto, kar je rešilo življenje skiperja Thierryija Duboisa, ki je leta 1996-97 sodeloval na tekmi »Vendée Globe« (slavna tekma jadralcev okrog sveta, ki jo organizirajo vsake štiri leta v Franciji), ko je po 72 urah v izjemno težavnih razmerah, ujet v lupinici svoje barke, celih 4.000 km stran od prve obale (Rta Horn) živ dočakal reševalce.