Rudi Zaman

Učitelj tehnike, matematike in fizike, alpinist, planinec, pesnik, ljubitelj kulture, oče šestih otrok, direktor Založbe Didakta, dolgoletni predsednik upravnega odbora Slovenskega knjižnega sejma, predsednik uprave Slovenske avtorske založniške organizacije, založnik jadralske literature in … jadralec.

Rudiju Zamanu se vsakodnevno in pestro življenje odvija v trikotniku Ljubljana- Tržič-Radovljica. Širši svet za dušo in telo, pa zase in svojo družino najde med skritimi kotički gora in v širnem prostranstvu morja.

● Ste Ljubljančan, ki so ga usodno pritegnile gore, ob tem pa vas je globoko vase vsrkal še morski svet. Predani ste dvema velikima svetovoma. Kaj vas je z gora potegnilo še na morje?

V Piranu sem že kot otrok opazoval jadrnice, ki so pristajale v mandraču, in sanjal, da bom imel jadrnico, ko bom velik. Kot srednješolec sem se v prostem času ukvarjal s planinstvom in zborovskim petjem. Tekal sem s pevskih vaj na planinska druženja in nasprotno, ter ugotovil, da se da početi več zanimivih stvari hkrati. Ko sem na morje zahajal kot študent, so me barke tako očarale, da sem si rekel: »Čim bom imel možnost, bom slej ko prej zaplul na svojem plovilu, pa čeprav bo to navadna lesena deska.« Nabavil sem si star gumenjak in motor in se podal na svoje prve plovbe. Najprej ob Istri, pozneje pa tudi ob Molatu in bližnjih otokih. Kako ste nato preskočili z gumenjaka na jadrnico? Je bilo to pred leti težak preskok? Pred več kot dvajsetimi leti se nama je s soprogo ponudila priložnost in sva poceni kupila rabljeno jadrnico. Ko sva jo s soprogo prvič zagledala, sva vedela, da bo to naša prihodnja barka. Nekako sva »spraskala« nekaj denarja in poprosila za pomoč še sorodnike. Prvo samostojno jadranje na lastni barki je bil zame eden najsrečnejših trenutkov v mojem življenju. Še danes živo pomnim, ko sem lahko prvič ugasnil motor in dvignil jadra ter se neslišno zapeljal naprej. Bila sva samo veter in jaz.

Jadra

Kadar jadram, mi nihče ne šteje korakov.

Kadar jadram, čas stoji na pomolu.

Kadar jadram, sem kaplja vesolja

v igri sonca in morja.

Kadar jadram, je nešteto pesmi.

Kadar jadram, je nešteto vina.

Kadar jadram, je nešteto ljubezni.

Kadar jadram, nikdar nisem sam,

nas je nešteto …

je morje, je sonce, so jadra …

Kadar jadram, je vse nešteto.