RODOS–BODRUM 1987/88
Vse skupaj se je začelo na Rodosu, kjer sva z Beni preživljala zimo na Joškici. Kakih 15 jadrnic nas je bilo privezanih na pomolu v 2500 let starem pristanišču Mandraki. 400 let pred našim štetjem je načrte zanj naredil arhitekt Hipodam iz Mileta. Narisal je tri pristanišča: osnovno Mandraki in potem še dve, bolj ali manj zaščiteni sidrišči. Vsa so nekako odprta na sever in na prvi pogled slabo zaščitena proti vetrovom. A nekdaj so si vzeli čas, preden so začeli nakladati kamne za valobrane, in Hipodam je skupaj s svojimi naročniki z otoka Rodosa očitno ugotovil, da tok okoli otoka v primeru severnega vetra valove odnese mimo rta in zato ostaja pristanišče varno. Še najbolj neprijeten veter je južni, čeprav piha tako rekoč čez zemljo! Pred 15 leti so z evropskimi sredstvi naredili precej veliko marino, kake 3 milje pod rtom na južni strani otoka. Marina ima vhod z juga, zdi se popolnoma zaščitena, a je neuporabna. S severnim ali južnim vetrom v marini nastane taka bibavica, da enostavno potrga vse vrvi. Marino so si prisvojili cigani, tako da si tudi ob lepem vremenu nihče ne upa vanjo. Razen nas, seveda – pred dvema letoma smo z njimi prebili cel dan … in preživeli. Ampak o tem kdaj drugič, zdaj se vračamo v leto 1988!
Ni veliko mest na svetu, kjer se lahko še danes privežete na isto mesto v pristanišču, kot so se vezali na primer v času egipčanskega obleganja tega mesta 300 let pred našim štetjem, pa potem veliko klasičnih grških junakov in še malo pozneje večina rimskih veljakov, od Cezarja do Marka Antonija. Vmes se je na Rodosu oglasil še apostol Pavel, nato so ga naselili in utrdili Malteški vitezi, vse dokler jih ni v začetku 16. stoletja pregnal Sulejman Veličastni. Proti koncu leta 1987 se je v Mandraki zavezala še Joškica, s slovensko zastavo na krmi, čeprav samostojne Slovenije še ni bilo. …
Z jugoslovanskim potnim listom si takrat po morju v Grčijo lahko prišel brez predhodno vpisane vize in ostal tam 6 mesecev, potem pa si lahko bivanje podaljšal še za 6 mesecev le z obiskom na policiji in podaljšanjem vize. Na Krfu sva tako brez težav vstopila v Grčijo in dobila tudi žig. Ko pa sva se hotela na Rodosu odjaviti in oditi v Turčijo, predvidoma samo za nekaj dni, se je zapletlo zaradi izhoda iz države. Beni je šla na policijo in carino, jaz pa sem ostal na barki, saj zaradi hude oseke nisem mogel po mostiču na obalo (ker sem zaradi bolezni že takrat težko hodil, sem tako imenovano pasarelo nujno potreboval za sestop z barke). …
Več si lahko preberete v 221. št. revije Val navtika.
