Riviera Hercegnovi

Hercegnovi in njegova riviera ležita v atraktivnem geografskem okolju. Umeščena sta med planinski masiv Orjen (1.895m) in vhod v bokokotorski zaliv. Hercegnovsko riviero, dolgo 15 km, sestavljajo številni polotočki, otočki, naselja, vasice in plaže z izletniškimi točkami. Na območju občine živi okoli 40.000 prebivalcev, v mestu Hercegnovi pa okoli 16.000 meščanov.

Hercegnovi

Prvi naseljenci v teh krajih so bili Iliri, s katerimi so trgovali Grki, nato pa so se vmešali Rimljani, za njimi pa Bizantinci. V 7. stoletju pa so na te krasne plaže privandrala slovanska plemena.

Naselje je bilo proglašeno v mesto leta 1382, najprej z imenom Sveti Stefan, nato pa so se ga v zgodovini prijela še druga imena: Novi, Castrum Novum, pa še Castel Nuovo. V času vladavine Herceg Stjepana Vukčića mesto doživi razcvet, zato k imenu Novi dodajo še Herceg. No, kmalu potem ga leta 1482 osvojijo Turki, Španci, pa spet Turki, nato Benečani, za njimi pa Avstrijci. Za mesto so se grebli celo Rusi in Francozi. Prerivanja pa še ni bilo konec. Svoj piskerček je pristavila še Avstro-Ogrska, Kraljevina Jugoslavija, fašistična Italija, socialistična Jugoslavija, pa še ena Jugoslavija in končno država Črna gora. Morebiti je prav zaradi vseh teh osvajalskih apetitov v mestu sedaj aktualna turistična parola: »Hercegnovi – grad koji vam nedostaje!« Pa pustimo politiko in šalo na stran.

Domačini so na svoje staro mesto resnično ponosni in o njem upravičeno radi govorijo v presežnikih. Nekateri ga zaradi velikega števila sončnih dni imenujejo tudi »Mesto sonca«, saj žarko sonce sije na mesto kar 200 dni na leto.

Spet drugi ga opisujejo kot »Mesto pesnikov in slikarjev«, saj je v mestu živelo in o njem tudi pisalo kar veliko pišočih meščanov: Ivo Andrić, Aleksa Šantić, Branko Čopić, Petar Petrović Njegoš, Desanka Maksimović, Isaija Koen, Marko Car … Vsi imajo na ulicah tudi svoje kipe ali doprsja.

Tretji trdijo, da je Hercegnovi tudi »Mesto cvetja«. Ob vseh silnih in bujnih sredozemskih bilkah so v Hercegnovem našteli še 250 vrst različnih eksotičnih bilk, ki so jih že v daljni preteklosti v mesto pridno prinašali vrli pomorci. Po mestu boste tako lahko občudovali mimoze in evkaliptuse iz Avstralije, kamelije in aukube iz Japonske ter magnolije iz Amerike. Ob bilkah z otokov Tihega oceana pa boste občudovali še številne agave, oleandre in bugenvilije.

Ljubitelji sakralne arhitekture blaženo vzdihujejo, da je Hercegnovi pravzaprav »Mesto cerkvic in cerkva«, saj jih je v mestu in bližnji okolici kar 89 in to lepo ohranjenih. Hercegnovemu bi lahko rekli tudi »Mesto trdnjav«, pa naštejmo nekatere: Španjola, Kanli kula, Sat kula, Forte Mare in Citadela.

Skratka, po starem mestnem jedru se vsekakor izplača sprehoditi. Ob vsem naštetem boste na ogledu mesta naleteli še na sredozemske uličice in simpatične trge. Zaradi številnih strmih stopnic pa bo mestu marsikdo zasopihano dodal še ime »Mesto stopnic.« Uh, teh resnično ni malo.