Ribogojnica Fonda

Z dr. Ireno Fonda, simpatično molekularno biologinjo, dobitnico številnih priznanj za študijske dosežke, ki svoje znanje udejanja kot direktorica Ribogojnice Fonda, smo se pogovarjali o ribah in ribogojstvu, o svežosti ribjega mesa, školjkah, ribarnicah in še čem.

Kako ste se odločili za tovrstno dejavnost? Bili ste namreč zaposleni na inštitutu, kjer ste opravljali znanstveno delo. Vsi v naši družini smo zaljubljeni v morje, s tem pa tudi v naravo nasploh. Oče, brat in tudi jaz smo po poklicu biologi in vemo, da je čas, v katerem živimo, vse manj naklonjen zdravemu življenju. Ker je zdrava hrana najpomembnejša prvina našega zdravja in ker jo je vse težje najti, smo se odločili nekaj storiti. Ker je dobre ribe v trgovinah vse težje dobiti, smo se odločili vzrejati vrhunske ribe.

Kako deluje vaše družinsko podjetje? V podjetje je naša družina vložila vse svoje znanje s področja morske biologije in prehrane. Zaposlenih imamo dvaindvajset ljudi, od katerih gojišče rib nenehno oskrbuje šest ljudi. Ribe je treba vsak dan pogledati. Pregledati kletke in ribe. Poleti bi jih lahko vsak dan en človek hranil šest ur. Ob tem je še dviganje rib, pa čiščenje in zamenjava mrež, kar je resnično težko delo. Mreže čistimo ročno in ne uporabljamo toksičnih sredstev proti obraščanju mrež. V gojišču vzgajamo predvsem brancine, pice in orade pa le poskusno.

S čim hranite ribe? Hranimo jih s krmili, ki so bila razvita za fjorde na Norveškem, kar pomeni, da dosegajo najvišje ekološke standarde. Hrana so pravzaprav zrna iz mlete modre ribe iz Atlantika, ki imajo visoko vsebnost omega-3 kislin, kot ogljikovi hidrati pa sta jim dodana koruza in pšenica. Uvažamo jo iz Francije, narejena pa je po danskem patentu. To vrhunsko hrano v Evropi izdelujeta samo dva izdelovalca, ki se ves čas borita, kdo bo boljši, mi pa pozorno spremljamo njune nove dosežke. Prehranjevanje rib se nam zdi zelo pomembno, zato ga natančno spremljamo in ga opravljamo skrajno skrbno, saj imamo v zvezi s tem preprosto načelo: »Kar jedo ribe, pojemo pozneje ljudje«.

Potem takem so vaše ribe resnično zdrava hrana? So, saj je bila, na primer, narejena primerjava vsebnosti živega srebra med našimi in divjimi brancini. Rezultati so pokazali, da vsebuje meso naših brancinov kar 15-krat manj živega srebra kot meso divjih brancinov in 100-krat manj od dovoljene meje.

Ob svoji glavni dejavnosti se ukvarjate še s školjkarstvom? Res je, gojimo tudi klapavice. Ja, s školjkami je tako kot s premogom, treba jih je imeti velike količine, da je vse skupaj donosno. S tem ni mogoče preživeti, mi jih gojimo le kot dodatek oziroma dopolnilo. Res je, da jih ni treba hraniti, a je z njimi kljub temu precej dela. Mladičke, torej seme, zasadimo in nato še dvakrat presadimo. Za uporabno velikost so primerne šele po letu in pol. Klapavica je po krivici podcenjena. Morebiti zato, ker raste povsod, tudi po kanalih. V resnici so školjke iz gojišč zelo kakovostne, saj vsebujejo lahko prebavljive proteine in imajo visoko vsebnost omega-3 maščobnih kislin kot ribe.

Se ta posel v Sloveniji izplača? Spodnja meja preživetja ribogojnic v Evropi je pridelava okoli 250 ton na leto, mi pa načrtujemo 50 do 80 ton letne pridelave. Usmerjeni smo predvsem v kakovost. Prav zaradi tega smo se odločili izdelovati pod svojo blagovno znamko, da bomo prepoznavni. Naše dosedanje izkušnje pravijo, da je vse več ljudi pripravljenih za vrhunsko kakovost plačati malo več, mora pa biti izdelek predstavljen jasno in resnično.

Izdelke pod vašo blagovno znamko prodajate tudi preko internetne prodaje. Dokaj nenavadna in moderna prodaja rib, mar ne? Kako poteka? Naša spletna prodaja poteka preprosto in kar se da hitro. Poiščete našo internetno stran »www.fonda.si«, si izberete želen izdelek in v rubriki »trgovina« opravite naročilo. Ribe, školjke, sol za peko ali olivno olje vam bomo dostavili v najkrajšem možnem času. Po dogovoru želenega termina vam bomo dostavili en dan prej ulovljeno ribo kamor koli v Sloveniji. Ribe dostavljamo v lični in praktični termoembalaži, zavite pa so v folijo, na kateri se lahko riba pozneje očisti. Začetki spletne prodaje, ko dostave še nismo imeli tako razvite, niso bili prav lahki. Kljub temu smo vztrajno dostavljali v kakšen kraj tudi eno samo ribo. Cene prodaje rib preko interneta so enake kot v ribarnicah.

Prosim, da kot strokovnjakinja, poveste še kaj o svežosti rib v naših ribarnicah. V slovenskih ribarnicah nekateri prodajajo ribe, ki so stare tudi do deset dni in več. Upam si trditi, da rib, starih pod 72 ur, v naših ribarnicah skorajda ni in se kot takšne prodajajo kot sveža riba. Res je, da je riba, stara tri, štiri dni še povem dobra, ni pa več vrhunska. Meso rib mora biti vsaj en dan uležano, tako kot pri kopenskih živalih, zatorej je riba vrhunske kakovosti stara okoli dva dneva. Ob pravilni hrambi na nizki temperaturi seveda.

Slovenci si ob ribi na domači mizi radi nalijemo čistega vina. Prav bi bilo, da bi nam čistega vina ob dobrih ribah nalili tudi v restavracijah in ribarnicah. Tega pa marsikje, na žalost, še dolgo ne bo. Do takrat nam pač ne preostane drugega, kot ribe čim več naročati in kupovati le v restavracijah ali pri prodajalcih rib, ki v ribi ne vidijo le zaslužka, temveč skrbijo tudi za to, da je na našem krožniku zdrava in dobra jed. Po pogovoru z dr. Ireno Fonda sem prepričan, da zaposleni v Ribogojnici Fonda razmišljajo in tudi delujejo tako. Še to. Po intervjuju je moje domače zanimalo, kakšen le, je ta piranski brancin. Pripravili smo ga v pečici in naša skupna ocena je bila: »uhh, odlično«.