Rečna ladja v Sredozemlju

Rečna ladja v Sredozemlju

Val 137

Srečanje s kanadskim plavajočim gledališčem

AVTOR nataša Rogelja
FOTO Nataša Rogelja

Če dovolj dolgo časa preživiš na morju, ti na pot pridejo vsa mogoča plovila, tudi rečna – in pa najrazličnejši ljudje, ki plovejo na njih. Slednje kljub raznovrstnim življenjskim slogom prav gotovo druži vsaj ena strast – ljubezen do morja. Nedaleč stran od starodavnega preročišča v Delfih, sredi katerega se v skale mogočnega gorovja dviga antični amfiteater, smo v obmorskem mestu Galaxidi srečali repliko rečne lesene ladje (ladja je vpisana v register delujočih “tall shipov”), na krovu katere so sredozemske zimske dni preživljali člani kanadske gledališke skupine Caravan Stage. Ker smo se ob obisku Delfov z otroci pogovarjali prav o nastanku in pomenu gledališč, je bilo srečanje z nenavadnim modernim gledališčem več kot primerno. Gledališčniki so se podobno kot naša dva otroka obešali na vrvi, ki so visele z jamborov in nemudoma smo se dogovorili, da jih čez nekaj let vzamejo s seboj na poletno turnejo.

27 metrov dolga lesena ladja z imenom Amara Zee je bila res narejena za plutje po angleških rekah, ker pa je kapitan ladje in direktor gledališča Paul Kirby tudi velik ljubitelj morja in jadranja, se je Paul letos poleti odločil z ladjo vpluti v Sredozemsko morje. Amara Zee ima zelo plitko dno in je brez fiksne kobilice (vzdolž obeh bokov ima dve premični kobilici), ob sredozemskih valovih pa je lahko kljub njeni dolžini na njej kar precej živahno. Po nekaj burnih mesecih, ki so jih člani Caravan Stagea v poletnih mesecih preživeli v z meltemijem zapenjenem Egejskem morju, je posadka Amare Zee varno preplula Korintski kanal in se preko zime nastanila v prijetnem mestecu Galaxidi v Korintskem zalivu. Decembra je Galaxidi gostil tudi nas in od posadke Amare Zee smo ob decembrskih večerih, ob peki kostanja in pitju rdečega grškega vina, izvedeli za nemalokatero dogodivščino. In zgodb jim vsekakor ni manjkalo! Od takrat, ko so lansko leto iz Nizozemske po rečnih sistemih odrinili proti Črnemu morju, je namreč minilo kar nekaj dni, zaigranih je bilo mnogo predstav, sklenjena so bila mnoga prijateljstva. Čeprav so jih prijatelji in znanci svarili pred nevarnostmi v Vzhodni Evropi, je vsem v najlepšem spominu ostalo prav plutje po rekah Srbije in srečanja s tamkajšnjimi ljudmi.

Od Andyja in Alex, dveh dolgoletnih članov skupine Caravan Stage, ki sta na barki ostala najdlje časa, saj sta bila letošnjo zimo zadolžena za vzdrževanje ladje, smo poleg pomorskih zgodb dobili vpogled tudi v delo, zgodovino in ideje tega nenavadnega gledališča. Gledališče uspešno deluje in navdušuje s svojimi spektakularnimi predstavami že od začetka osemdesetih let dvajsetega stoletja, ime Caravan Stage pa je v gledaliških kanadskih krogih kar dobro poznano in priznano, kar potrjujejo tudi vsakoletni številčni odzivi igralcev na njihove avdicije in mnoge pohvalne kritike.