PRVOMAJSKI PRAZNIKI Z DRUŽINO
Po nekaj letih trdega dela si pa tudi jaz zaslužim nekaj dni »na off«. Pravzaprav sem samemu sebi najbolj zahteven šef, direktor, vodja, motivator, skratka, ne dam si niti urice predaha v tem lepem življenju. Cele dneve prodajam ribe in sprejemam naročila kupcev, ponoči ribo nabavljam, vmes kdaj spim, mnogokrat tudi ne, to je moje življenje. Zato prosim, včasih malo več spoštovanja, dragi morski prijatelji. Ni to lahka naloga, ki mi jo je naložil ta planet, ali pa samo jaz sprejemam takšno odločitev. Ja, nekdo jo mora, pa srečen sem, ker sem to jaz. To je moj idealizem, nekaj se mora vedno dogajati, pa tudi takrat, ko sem »na off«.
Prvomajske praznike sva s Tino začela sama, pozneje se nama je pridružila še moja hčerka Ruby, ki ima sedaj 4 leta. Prve dni so na vrsti tune, to je moje poslanstvo za naslednjih 10 let, potem, če bo čas, pa seveda puška, otoki severnega Jadrana, kakšen »kompanjon«, s katerim bova v paru »tamanila« ribe.
Standardna lokacija, Medulin, tukaj bo kmalu moj dom, tukaj sem se našel, počutim se varnega in srečnega, barka, posel, prjatelji, gostje, družina, vse je tukaj. Letos prvič bivamo v malem apartmajčku, v katerem se lahko v miru stuširamo, skuhamo kaj dobrega, da ni cele dneve samo barka. Po nekaj dneh na barki sem tudi jaz zelo utrujen in ker bo letos sezona dolga in naporna, se bo tudi v Medulinu prileglo malo pavze od morja. To običajno počnem, ko sem v Ljubljani.
Prvi dan, petek zjutraj, Tina, Matej in Roberto izplujemo proti Crni punti, tam so te dni tune še kar aktivne, vsaj tako pravijo moji »promatrači«, ki pregledujejo terene, kjer se zadržuje velika riba. Nekaj milj vlečemo panulo, 4 palice v morju, vsaka umetna vaba različne barve, brezuspešno. Nekaj »raubov« tune po površini, mečemo »spinning«, nič od nič, nezainteresirana riba. Tam, kjer menim, da bo danes riba aktivna, začnemo »brumati«, hraniti s sesekljano sardelo. 6 palic v morje, vabe na različne globine in čakanje. Celi dan, tune vsake toliko »prolazijo« pod barko. No hvala bogu, popoldne okoli 16h, ko je menjava tokov, iz oseke se voda začne dvigovati v plimo, se ena manjša tuna odloči zagristi v vabo. Manjša pomeni okoli 50 kg, le-to dvignemo na krmo v nekaj minutah. Opremo imam pripravljeno za ribe, težke 150 kg in več, zato te manjše ribe dobesedno poletijo na krmo Meringe. Pravilno spustimo kri, zarežemo pri repu in bočni plavuti, v glavi zvrtamo luknjo v hrbtenično kost, odpremo živčni sistem, da riba izkrvavi do konca in da bo meso najboljše kvalitete. Le tako bodo naši klienti iz cele Evrope zadovoljni, čeprav gre dejansko predvsem za japonske suši restavracije.
Lovimo še do večera, hvala bogu za to eno tuno, tudi s tem rezultatom sem zelo zadovoljen. Ena na dan prežene vse skrbi stran. Pospravimo opremo, jo skrbno operemo s sladko vodo, barko hkrati pripravimo že za naslednji ribolovni dan, prižgemo oba Fiatova motorja in se počasi odpravimo v matično luko Medulin. 12 morskih milj, plujemo počasi, 8 nm, zato potrebujemo uro in pol. Gre barka tudi hitreje, a ob sončnem zahodu, glasbi in dobri družbi se nikamor ne mudi. Pa še na nafti privarčujemo, s tem zmanjšujemo emisije izpušnih plinov v ozračju. Pravzaprav bi vsem morjeplovcem svetoval, da morje uživajo počasi; ko se enkrat vožnja po ozkih cestah prelevi v eno široko cesto, ki ji ni meja, potem se lahko vse skupaj malo upočasni. Zato namreč hodim na morje…
Več si lahko preberete v št. 229 revije Val navtika
