Prvi dan novega leta na Kreti

Prvi dan novega leta na Kreti. Mrzlo sončno jutro. Diši po morju. Monotone melodije cerkvenih pesmi delujejo pomirjujoče, skrivnostno in svečano. Jata ujed kroži proti soncu. Misel jim sledi. Pogled se ustavi na zasneženih vrhovih Ide – kraljestvo Zevsa.

Spomini na zimsko morje so v vročih poletnih dneh kot požirek hladne pijače, piš večerne sapice ali želja po spremembi, ki zavrti leto naprej. In čeprav je zima na Kreti pomladno topeča in žuboreča, pa kretske vrhove nemalokrat pobeli sneg, severne nevihte zapenijo morje do te mere, da beli valovi pogoltnejo še tako visoke svetilnike, umirjen zimski ritem pa se kljub večinoma prijetnim sončnim dnem priplazi tudi na Kreto.

Če izvzamemo otoček Gavdos v Libijskem morju (35 km2), je Kreta najjužnejši grški otok, ki leži na prepihu med tremi celinami – Afriko, Evropo in Azijo. Osamljena in »na debelo« obdana s Sredozemskim morjem je Kreta v vseh pogledih nekaj posebnega. Podolgovati otok je posrečena mešanica dveh žlahtnih elementov – Sredozemskega morja in visokih hribov, za razliko od jonske in celinske Grčije ni posebno »grška«, pisani bazarji pa nam dajo slutiti, da Afrika in Azija nista daleč.

Kreta je razdeljena na štiri prefekture: Hanijo, Retimnon, Heraklion in Lasiti, jadralci pa Kreto delijo preprosto na južno in severno obalo. Poenostavitev se dogodi iz tehtnega razloga; na severni strani Krete lahko najdemo relativno varne pristane, na južni strani pa težko ohranimo miren spanec. Visoki hribi se strmo in drzno spuščajo do obal Libijskega morja, ki je vse prej kot razvejana in z varnimi zalivi radodarna obala.