Intervju – Marin Medak

Zgornji naslov bi se lahko glasil tudi »Le upati si je treba« ali »Vse se da, če se hoče«. Tako bi tudi najlažje opisali morske podvige Marina Medaka v zadnjih 5 letih.

S svojim mirnim in odločnim nastopom, ki je podkrepljen s trdnim prepričanjem, da mu bo uspelo to, kar si je zadal, Marin Medak kljub mladosti deluje kot človek, ki natanko ve, po kateri poti mora, da pride do zastavljenega cilja. Prav njegova odločnost in izkušnje ga delajo tudi odličnega predavatelja na temo motivacije. Zanj ni nič nemogoče – ko si nekaj zada, to tudi stori. Rekel je, da bo preveslal Atlantik. In ga je. Lahko bi rekli, da je človek dejanj, eden tistih ljudi, ki premikajo meje mogočega. Februarja namerava s čolnom na vesla osvojiti še južni Mediteran. …

Vaše veslaške odprave so se začele leta 2009. Ste se sicer z veslanjem ukvarjali tudi prej?

MM: Ne, nikoli.

Zakaj ti izzivi preko športa, kot je veslanje, zakaj pot po morju?

MM: Jadranje je bil zame predrag šport, želel pa sem biti na morju, ker mi je všeč. Prvič so me starši vzeli na barko, ko sem bil star 9 mesecev, potem so bila leta, ko sem na njej preživel po dva, tri mesece. Živel sem ob morju, videval veslače in izvedel, da so na svetu tudi taki, ki veslajo preko Atlantika. In leta 2009 sem si zadal, da ga preveslam tudi sam.

Vam vaše veslaške ekspedicije pomenijo izziv, užitek ali dokaz, da zmorete?

MM: Lahko bi rekel, da gre v največji meri za užitek, tudi izziv, že zaradi same organizacije, ki zahteva veliko dela in znanja. Če bi bilo lahko, se tega verjetno ne bi lotil. …

…Že na večjih plovilih, denimo jadrnicah, ki se lotijo podobnih podvigov, je za uspeh potrebna odlična usklajenost in medsebojno dobro funkcioniranje celotne posadke. Življenje na še bolj omejenem prostoru, kot je tudi vaš čoln, zahteva še več prilagajanja, strpnosti, timskega delovanja, mirnega reševanja konfliktov. Kako pomemben faktor je usklajena ekipa, sploh v primeru, kot je vaš, ko sopotnika le bežno poznate?

MM: S Huwom sva se videla dvakrat. Ko sem ga našel in spremljal preko omrežij, sem dojel njegov način življenja, preko katerega so se izkazovale njegove lastnosti in vrednote. Razbral sem, da se na svoje pustolovske poti ne podaja iz neke frustracije, dokazovanja drugim, temveč iz čistega lastnega užitka. To spoznanje mi je zadostovalo. Tudi sam sem tak. Kar počnem, počnem zgolj zaradi lastnega užitka.

Več si lahko preberete v 196. št. revije Val navtika.