Projekt Mirno morje

Projekt Mirno morje

Val 184

V okviru društva Humanitarno socialni zavod Mirno morje Maribor

AVTOR Jasna Tepina
FOTO Jan Wudler

Sproščeno vzdušje, ki je vladalo ves teden, ko smo bili del Flote miru Mirno more 2013, je dajalo ton našemu počutju in početju. Ne glede na to, da smo se zbrali z vseh vetrov, različnih poklicev, prepričanj, starosti. Družila nas je skrb za otroke, ki jim usoda ni najbolj naklonjena, za otroke, ki so drugačni, imajo posebne potrebe, potrebujejo posebno pomoč. Nekateri med njimi ne bodo nikoli sposobni povsem sami skrbeti zase, vedno bodo odvisni od pomoči drugih. Drugi se že v najbolj rosnih letih spopadajo z revščino, morda celo lakoto, starši jim ne morejo kupiti učbenikov, plačati šolske malice. Tretji se upirajo vsem avtoritetam, imajo vedenjske, vzgojne in čustvene motnje. Med njimi pa so bili na letošnjem jadranju otrok s posebnimi potrebami Mirno morje tudi posebej nadarjeni, izjemno bistri otroci, ki so na jadranje prišli za nagrado. …

…Kakšen užitek je bilo opazovati na primer Bineta iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo Drage pri Igu, kako se je s prijatelji preizkušal pri hoji v ponjavi ali izdelavi jadrničk iz papirja. »Najbolj všeč pa mi je bilo,« je hitela razlagati Marina iz Doma Antona Skale v Mariboru«, ko smo na modni reviji kot skupina nastopili s klobuki, ki smo jih sami naredili iz papirja«. Timsko delo, skrb za drugega, prijatelja, pomoči potrebnega, je vrednota, ki so jo »trenirali« mali jadralci. Za večino pa je bilo največje spoznanje, kako se na jadrnici, ki je majhen in zelo omejen prostor, ne moreš izogniti drugim, kako zato lahko hitro pride do nesporazuma ali prepira, ki pa ga moraš rešiti takoj in tisti hip. Ni odlaganja, ni dolgotrajnega kujanja, na jadrnici smo odvisni drug od drugega, zato se moramo prilagajati, si pomagati. Si enakomerno in enakopravno razdeliti delo in skrb za posadko in za jadrnico, kjer enakopravnost pomeni, da delamo vsi, vsak po svojih močeh.Kako so sijale očke male, komaj 10 letne Teje, ko je prvič v življenju s pomočjo učiteljice Angelce lupila krompir.

Ni in ni hotela odnehati, čeprav so njeni majhni prstki nespretno držali nož v rokah in ji je krompir uhajal iz ročic. A ji je uspelo, tako, kot je uspelo Marku voziti jadrnico ali Žanu zategniti vrv na vinču. Uspelo pa je tudi spremljevalcem in skiperjem, fantom in dekletom, ki svoj prosti čas, delo, energijo, znanje že nekaj let za teden dni poklonijo otrokom s posebnimi potrebami. Vzamejo dopust v svoji okulistični ambulanti, na fakulteti, v zaporu, bolnišnici, pisarni, trgovini, družbi, družinah in prevzamejo veliko odgovornost za varnost in dobro počutje otrok z Downovim sindromom, cerebralno paralizo, otrok z avtističnim spektrom, motnjami v duševnem razvoju, socialno ogroženih. Dajo veliko in…vsaj tako pravijo: dobijo še veliko, veliko več. Otroški žareč nasmeh in hvaležen objem.

Kako postati del te ekipe, ki vsako leto s svojim časom in prispevki prižiga iskrice v očeh otrok in mladostnikov, udeležencev projekta Mirno morje?

Tako, da se povežete z Humanitarno socialnim zavodom Mirno Morje Maribor, Tomšičeva ulica 40, Maribor oziroma donirate

prispevke na TRR le-tega: 04515-0001464723.

Več si lahko preberete v 184. številki revije Val navtika.