Projekt Mala barka 2 – Priprava na gradnjo in pričetek gradnje replike tradicionalnega ribiškega plovila istrski topo

V predhodnih prispevkih smo predstavili namen projekta Mala barka 2, ki povezuje slovenske in hrvaške partnerje na območju severnega Jadranskega morja. Kot poglavitna cilja sta izpostavljena revitalizacija in popularizacija skupne pomorske kulturne dediščine s posebnim poudarkom na obujanju veščin, znanj in obrti tradicionalne gradnje lesenih plovil. Kot je bilo že izpostavljeno, smo se v kustodiatu za tehniško dediščino Pomorskega muzeja Piran že ob pripravi osnutka projekta leta 2009 odločili, da si za svojo osrednjo nalogo izberemo celovit proces rekonstrukcije tradicionalnega ribiškega plovila istrski topo, pogosto imenovanega tudi batel.

Ureditev obiskovalcem dostopne ladjedelnice znotraj nekdanjega skladišča soli Monfort v Portorožu

Začasni prostor za gradnjo omenjenega plovila oz. škver smo, kot je bilo načrtovano in napovedano, sredi prejšnjega meseca uredili v enem izmed prostorov znotraj nekdanjega skladišča soli Monfort na način, da bo večmesečni proces gradnje dostopen vsem zainteresiranim obiskovalcem.

Skupina Wood style, ki gradi repliko plovila in jo poleg Tomija Sinožiča sestavljata še Kristjan Kerin in Gregor Pižent, je najprej uredila delovišče in vanj tudi prepeljala vse potrebne stroje, orodje in pripomočke. Avtorji tega prispevka smo za obiskovalce, ki nas bodo v prihodnjih mesecih obiskali, pripravili tudi nekaj predstavitev o tradiciji ladjedelništva na območju severnega Jadranskega morja in projektu izgradnje replike ribiškega plovila, imenovanega tudi batel. Med ostalimi vsebinami bo javnosti prvič v celoti predstavljena zbirka skoraj dvestotih fotografij nekdanje ladjedelnice I.S.T.R.I.A. v Kopru in ladjedelnice San Giusto na Bernardinu. Izredno pričevalne posnetke iz sredine prejšnjega stoletja, natančneje iz obdobja med letoma 1935 in 1950, je Pomorskemu muzeju Piran v digitalni obliki posredovala družina gospoda Orla, ki je v tistem obdobju služboval v piranski ladjedelnici. Celoten proces gradnje bo dokumentiran s pomočjo stacionarne video kamere, nameščene v prostoru.

Izbira primernega lesa
Za izdelavo vseh notranjih konstrukcijskih delov replike plovila, kot so rebra dna, bokov in palube, premčna in krmna statev ter notranja kobilica in drugi vzdolžni konstrukcijski elementi, je v projektni dokumentaciji predviden hrastov les. Platice dna in bokov, paluba ter drugi zunanji deli bodo izdelani iz lesa macesna, saj je les iglavcev zaradi večje vsebnosti naravnih smol bolj odporen na vremenske in druge zunanje dejavnike ter se je zato v primeru gradnje lesenih plovil v stoletjih izkazal kot veliko bolj obstojen in trajen.

Nabava primernega lesa za gradnjo tradicionalnih plovil je v današnjem času lahko težavna. V preteklosti so med lastniki gozdov in tradicionalnimi ladjedelnicami obstajale uveljavljene in utečene trgovske poti izbire in nabave lesa, ki so vključevale tudi lastnike žag za razrez in sušilnic lesa. Z zatonom gradnje lesenih plovil so postopoma usahnile tudi navedene povezave in tako je danes iskanje primernega lesa praviloma oteženo in zamudno.

Kakovost lesa je odvisna od različnih dejavnikov in eden izmed njih je tudi obdobje sečnje. Drevesa za uporabo lesa v ladjedelstvu je praviloma potrebno sekati upoštevajoč obdobja lunarnega vpliva, prav tako je zaželena sečnja v zimskem času, ko vegetacija miruje in posamezno drevo ne raste. Tedaj v njem ni toliko hranilnih snovi, ki so lahko tudi vzrok za naselitev insektov, lesnih gob in škodljivih bakterij.

Primerno vrsto lesa izberemo glede na namen rabe. Dve izmed najpomembnejših lastnosti lesa, ki ju je potrebno upoštevati v ladjedelništvu, sta odpornost proti neugodnim vplivom okolja, v katerem plovilo pluje, in fizikalne oz. mehanske lastnosti kot so zadostna trdnost, prožnost, žilavost in podobno. Izbor posameznih dreves se je v preteklosti pogosto pričel že v gozdu, torej še v času njihove rasti. Naravno ukrivljenost, obliko debla in razvejanost drevesa so izrabljali predvsem za pomembnejše elemente nosilne strukture trupa. Pri starejših lesenih, predvsem večjih plovilih je pogosto mogoče opaziti posamezne konstrukcijske dele, ki imajo le malo znakov obdelave in že bežen pogled na njihovo strukturo nam razkrije nekdanjo naravno obliko veje ali debla drevesa. Tovrstna raba je bila običajna predvsem v premčnih in krmnih konstrukcijskih elementih trupa plovil dolžine nad petnajst metrov, kot so npr. premčne in krmne statve in drugi najbolj masivni deli, ki jih ni bilo mogoče kriviti. Mojstrom ladjedelništva je vgradnja takih lesenih elementov prihranila pretežni del obdelave pred vgradnjo, obenem pa naravna struktura lesa v za posamezno gradnjo potrebnih formah oz. linijah in oblikah zagotavlja boljše mehanske lastnosti teh sestavnih delov, kot so trdnost, žilavost in prožnost…

Več si lahko preberete v št. 232 revije Val navtika