Privez na boji

Privez na boji

Val 154
AVTOR Božidar Peteh
FOTO Božidar Peteh

Ideja in potreba za tokratni članek se mi je porodila med enim od letošnjih jadranskih potepanj. Čeprav se ne vežem rad na boje in mi bolj odgovarja sidro (poznam sidro in mi daje večji občutek varnosti), sem se tokrat večkrat uporabil bojo. Ob lenarjenju in branju knjig sem imel čas in priložnost, da sem opazoval tehniko privezovanja na boje. Moram reči, da toliko smešnih, pa tudi nevarnih situacij nisem videl že dolgo. Kaj vse ljudje počnejo in ob tem premalo vedo ali razmišljajo.

Dva od množice primerov.

A

Jadrnica dolžine 14 m, čarter, sama moška posadka, nekaj tudi vidno opitih se odloči za eno bojo. Najprej jo nekajkrat obkrožijo in nato se krmar odloči za manever. Ne vem, kaj je razmišljal, toda k boji je prihajal s krmo in z vetrom v bok (veter je vlekel z okoli 3 Bf). Seveda je jadrnico odnašalo iz smeri in šele pri četrtem ali petem poskusu mu jo je uspelo približati tako, da je en član posadke zataknil vrh skozi vrh boje. In potem se je začela zabava. Vrla posadka se je odločila, da bo vrv lastnoročno prenesla na premec, kar pa je bilo v tistih vetrnih pogojih težko in nemogoče, ker je tudi krmar nekaj počel z motorjem in jim pri tem vse prej kot pomagal. Še niso prišli do polovice boka, ko več niso zdržali sile na vrvi in so jo spustili, eden najbolj vztrajnih pa ni imel druge izbire, kot da je padel skupaj z vrvjo v vodo … To jih je spametovalo in ob neprostovoljni pomoči člana posadke v vodi so potem barko uspešno privezali neposredno na premec, pri čemer so se privezali na vrh boje in šele po poznejšem mojem nasvetu so vrv prestavili pod bojo.

Napake: Najprej ga je polomil krmar, ki se je približeval boji in to ne proti vetru, ampak bočno. Veliko lažje bi se boji približal tudi s premcem, čeprav tudi približevanje s krmo ni bila slaba odločitev (visok premec in vprašanje, če je imela boja dovolj vrvi, da se jo lahko povleče do palube). Kot že omenjeno, pa je bila napaka posadke tudi v tem, da vrvi ni takoj privezala na krmno bitev. Vrv bi bilo potrebno takoj privezati in se potem z drugo vrvjo prestaviti na premec. In seveda na koncu privez vrvi na vrh boje in ne skozi zanko na vrvi pod njo.

B

Na sidrišče pride jadrnica, dolga slabih 10 m, na njej mlad slovenski par, on za krmilom, ona na premcu pravilno s čakljo. Do boje prideta pravilno proti vetru, počasi z njenim dobrim usmerjanjem. Ko prideta do boje, se ona skloni in poskuša zgrabiti »rinko« na boji, ji ne uspeva ob več poskusih tako dolgo, dokler premca veter ne odnese. Nekajkrat ponovita poskus in ker ne uspe, gre ona z vrvjo v vodo in jo pravilno pretakne skozi zanko pod bojo ter vrv poda njemu, ko je premec barke pripeljal do boje.

Napaka: Pravzaprav nista naredila napake, gre za tehnično pomanjkljivost predvsem s strani postavljavcev boj, ki izberejo neustrezne boje s premajhno »rinko« na vrhu. Sam sem si prejšnje leto že podrobno ogledal nekaj boj in videl, da ima nekaj njih tako majhne »rinke«, da skozi njo pod nobenim pogojem ne moreš zatakniti kljuke klasične čaklje. Videl sem celo nekaj plastičnih boj s plastično »rinko«, kar je skrajno malomarno in tudi neodgovorno s strani postavljavcev boj. Rešitev tega bi bila zamenjava boj z ustreznimi. Ker pa od vrlih sosedov tega ne moremo pričakovati še nekaj časa, si je potrebno omisliti dodatek za lažje lovljenje boj. Več o tem pa v nadaljevanju.

To sta samo dva značilna primera, ker je škoda časa in prostora. Takšnih in podobnih dogodkov je bilo veliko in zanimivo je, kako vsi z zanimanjem opazujejo dogajanje, se ob tem naslajajo na tujih težavah, ob tem pa se ničesar ne naučijo. Ne vem, če so se kaj naučili ob mojem pristajanju (vmes sem odšel za nekaj ur v bližnje mesto po hrano), ko sem se sam vračal ob močnejšem vetru na sidrišče, prišel do boje, stekel na premec, v nekaj sekundah se privezal na bojo, umiril barko in se potem privezal še z glavno vrvjo. Videl sem jih, kako podrobno opazujejo moj manever, komentarja pa ni bilo. Samo mlad par iz gornje zgodbe je prišel na obisk in se zanimal, kakšno tehniko uporabljam, da sem se tako preprosto privezal. To me je spodbudilo, da napišem ta članek.

Res sem nasprotnik boj, sprejemam pa jih v toliko, da so ob sodobnih pogojih množičnega navtičnega turizma na Hrvaškem še vedno boljša rešitev, kakor pa sidranje. Kljub veliko številu nasvetov še vedno vidim postopke sidranja, ki dobesedno izzivajo nesreče. Ob tem pa imajo na barkah praviloma vedno prelahka sidra ter prekratko in preslabotno verigo. Boljše je, da se barke vežejo na boje, je bolj zanesljivo in tudi več prostora je za njih.