Prišleki v Jadranu
Še danes se spomnim mojega presenečenja, ko sem leta 2000 na koncu svojega zadnjega potopa na Palagruži zagledal parček rib papig (Sparisoma cretense). Zanje sem vedel iz literature, videl pa sem jih tudi že pred nekaj leti pri »snorklanju« na Kreti, toda tokrat sem jih prvič v življenju videl v Jadranu. K sreči sem takrat, kot že izkušen filmski fotograf, hranil zadnja dva posnetka na filmu do konca potopa, za vsak primer, če bi me kaj presenetilo. Moja konservativnost pri fotografiranju se mi je še kako obrestovala, kajti vodo sem zapustil zadovoljen, da sem uspel dokumentirati izjemno redko ribo v Jadranu.
Že latinsko ime papige pove, da je “doma s Krete”. Na splošno je zelo pogosta v vzhodnem Sredozemlju, predvsem ob obalah Grčije in Turčije. V Jadran je (do takrat) zahajala le redko in večini hrvaških ribičev sploh ni bila poznana. Sredozemska papiga je ena redkih rib, kjer je samica lepša od samca. Samec je, nasprotno kot bi pri ribah pričakovali, večji in sivo olivno-zelene barve, podobno kot vrana iz družine usnjač. Starejši bralci, ki so služili v vojski nekdanje države, bodo ob njeni barvi verjetno takoj pomislili na kratico “SMB” (“sivo – maslinasta boja”), ki je “krasila” takratne uniforme. Samica pa je manjša in večinoma rdeče barve. Za glavo ima veliko svetlo sivo “sedlo”, ki je rumeno obrobljeno in še eno manjše rumeno “sedlo” na repnem korenu. Zanimivo je to, da sem v Turčiji videval samice, ki so bile veliko bolj intenzivno rdeče obarvane, kot v Jadranu. Jadranske papige so bile bolj rdečkasto-rjave.
Takrat še nisem vedel, da sta bili moji papigi s Palagruže uvod v invazijo papig, ki je zajela ves južni in srednji Jadran. Že naslednje leto sem jih videval ob južni obali Visa, leta 2002, ko sem se potapljal na Sušcu, pa je bila že popolnoma domača in pogosta riba, kot denimo lumbrak. Papige so rastlinojedci in živijo v nekakšnih “mini haremih”, kjer v jatici plava en samec in nekaj samic. Tudi to je izjema v ribjem svetu, kajti običajno je v takšnih ribjih skupnostih ena samica in več samcev. Hrvaški ribiči jih niso nikoli vzljubili. Rekli so, da ni njihova, da je ne marajo in da se bojijo, da bi izrinila druge ribe. Vendar je bila vsaka bojazen odveč, kajti v morju, ki je bogato z algami, miroljubna vegetarijanska vrsta ne more škoditi.
Po približno šestletnem obdobju papig pa so si ribiči lahko oddahnili, kajti papige so nenadoma spet izginile, na razočaranje nas potapljačev in podvodnih fotografov, ki uživamo v čim večji pestrosti morja. Kaj jih je prineslo in kaj odneslo, ne ve nihče. Danes je papigo v Jadranu ponovno skoraj nemogoče videti, enako kot pred letom 2000.
Redni bralci Vala so verjetno že uganili, da je južnojadranski otok Sušac, ležeč zahodno od Lastova, moja najljubša jadranska lokacija, na katero se ob vsaki priložnosti in vedno z največjim zadovoljstvom vračam. Papige sem sicer prvič videl na Palagruži, vendar pozneje največkrat na Sušcu. Od tu dalje pa bom opisal nekaj redkih srečanj, ki so se dogodila prav na Sušcu. Že “moj” domači zaliv Portić, kjer taborim in imam urejen varen privez za čoln, je lahko poln presenečenj. Tako sem v Portiću srečal kar tri vrste polžev, ki so v Jadranu izredno redki.
Prvi polž je bil veliki Cymatium corrugatum. Profesor Tom Turk, sicer moj kolega potapljač in po potrebi tudi podvodni fotograf, ga je v svoji knjigi Pod gladino Mediterana imenoval “ščetinasti triton”. Tako redke živali seveda nimajo slovenskega imena, zato se mora najti nekdo, ki jih poimenuje. Tom je ob njem zapisal, da je bližnji sorodnik velikega tritona ali troblje, ki je danes v Jadranu tudi izredno redka in zaščitena vrsta. “Mojega” tritona sem našel samo enkrat in to v povsem plitvi vodi. Polž je imel kakšnih dvajset centimetrov veliko hišico, gosto poraščeno s ščetinastimi izrastki in vse skupaj je močno spominjalo na kamen, poraščen z algami. Prava lepota tega polža pravzaprav ni bila njegova hišica, temveč telo, ki je bilo živo pisano obarvano, tako kot je značilno za tropske polže. Osnovna barva telesa je bila rumenkasta, na njej pa so bile številne rjave eliptične lise.
