Priprave so končane, sedaj gre zares

Čas v Južni Ameriki hitro mineva in napetost pred dejanskim podvigom, ko bomo na deski jadrali okoli rta Horn, je narasla do vrelišča. Kako pa je do tega prišlo, pa razložim v naslednjih vrsticah.

Kakor sem omenil v prejšnjem javljanju, se je projektu pridružil še moj dober prijatelj Ben van der Steen, saj je bil snemalec Thomas mnenja, da ni dovolj dobro fizično pripravljen za podvig okoli rta Horn in se bo zato bolj posvetil kameri. Ben je v lanski sezoni postal tudi IFCA svetovni prvak v slalomu in tako sem ob sebi dobil poleg prijatelja še odličnega jadralca, ki mu lahko povsem zaupam tudi v najtežjih pogojih.

Po njegovem prihodu je sledil še en krajši obisk zahodne čilske obale, saj je bilo ponovno treba testirati kamero. Tokrat smo se odpravili v Curanipe, nekoliko bolj južno ležečo ribiško vasico, ki pa nam je postregla z dobrimi valovi in vetrom. Potrebno je bilo testirati tudi novo kamping opremo, saj se tu na obali temperatura ponoči spusti do okoli deset stopinj in ker jo bomo uporabljali v Patagoniji in pozneje na Ognjeni zemlji, je bilo več kot potrebno ugotoviti njeno uporabnost. Vse je bilo nared, s kargo letalom smo poslali vso opremo (snemalno in windsurf – skupaj 1.000 kg) in odleteli v Punta Arenas, čilsko prestolnico Patagonije. Najeli smo dva »pick-up« džipa s štirikolesnim pogonom in se podali v naravo.

Naša prva postaja je bil narodni park Torres del Paine, ki vsebuje veliko jezer s čudovitimi gorami v ozadju. Odločili smo se za jezero Lago Pehoe, saj je veter na njem deloval najmočnejši. Z Benom sva se prvič podala v mrzlo vodo, ki prihaja z bližnjih ledenikov in tako so se priprave na mrazu zares začele. Thomas se je posvetil kameri, midva pa sva se nekoliko borila z zelo sunkovitim vetrom. Prvo resno pripravo je popestrilo sonce, ki je pomagalo, da temperature zraka niso bile prenizke. Še isti večer sem se odpeljal po svojo boljšo polovico, ki se nam je pridružila za nekaj časa.