Priprava plovila na brezskrbno sezono

Ko se marca malo otopli, se navtični zanesenjaki podajo na obalo in nemudoma pričnejo s pripravo plovila na obratovanje v prihajajoči sezoni. Večina prične s struganjem odstopajoče barve pod vodno linijo, s preverjanjem nastanka mehurjev (delaminacije poliestra), ki nastanejo kot posledica hidrolize oz. osmoze, s sušenjem in ponovnim nanašanjem zaščitnih premazov, čiščenjem propelerja, z menjavo olja v motorju, s preverjanjem kapacitete akumulatorja, z zamenjavo natrganih vrvi in bočnih odbijačev ter podobno.
V tem prispevku pa želim spomniti na podrobnosti, ki vplivajo na posamične sklope, zajem vode, ki vpliva na motorni sklop, tesnilni sistem, ki vpliva na pogonski sklop, in korozijsko zaščito, ki vpliva na vse kovinske elemente na plovilu.
Za nemoteno delovanje sistema motornega sklopa, kjer se morska voda neposredno ali preko izmenjevalnikov uporablja za hlajenje, je zelo pomembno, kako je zajem vode izveden in vgrajen s pripadajočimi zasuni in z ostalimi fitingi. Pozornost je potrebno posvetiti:

• prehodnosti vseh elementov zajema vode, v kolikor se izvaja le vzdrževanje obstoječega zajema,
• konstrukciji oziroma izbiri zajema vode, v kolikor se izvaja zamenjava,
• korozijski skladnosti materialov, ki jih povežemo v sklop zajema vode.

Prehodnost zajema vode je samoumevna, manj samoumevno pa je dejstvo, da konstrukcija zajema vode izjemno pomembno vpliva na nemoteno delovanje sistema oziroma zajemanja vode. Primerna konstrukcija zajema vode omogoča kar se da laminaren tok vode skozi zajem vode, kar pomeni, da so turbulence oziroma vrtinci v zajemu minimalni ali enaki nič. Prekomerne turbulence lahko sicer povzročijo lokalne padce tlaka na določenem območju, kar vodi tudi v kavitacijo oziroma podtlačna stanja, ki onemogočajo nadaljnjo nemoteno dobavo vode, tj. od zajema vode proti črpalki in nadalje k hladilnemu sistemu. Podtlačna stanja so najpogosteje posledica neprimernih odprtin v zajemu vode. Manjše kot so odprtine, večje so hitrosti vstopajočega medija, tlak medija pa je zato na tem mestu manjši. Pomembno je tudi, kako so odprtine izvedene. V kolikor so izdelane pravokotno na smer vožnje plovila oziroma glede na medij, je vrtinčenje medija močnejše, zato se uporabljajo rešitve, kjer je vstop v zajem vode čim bolj neoviran in nemoten, npr. podolgovate rege v smeri gibanja plovila ali zajem vode pod določenim kotom. Pri tem je potrebno upoštevati, da prekomerna velikost odprtin sicer zniža vstopno hitrost medija in možno kavitacijo, vendar na drugi strani v sistem omogoči vstop nečistoč in drugih tujkov, ki lahko poškodujejo črpalko in druge elemente. ….

Več si lahko preberete v 208. št. revije Val navtika.