Priprava na morsko avanturo – človek v morju!

Po tem vzkliku se mora na barki v trenutku začeti usklajena dejavnost, seveda pa zato obstaja en pogoj: nekdo mora ostati na barki! Znan je primer, ki se je zgodil v našem, pardon, hrvaškem morju. Dva zaljubljenca sta potem, ko sta se več ur posvečala drug drugemu, prišla na idejo, da se malo osvežita in ohladita. Štrbunk in kot bi trenil sta bila že v morju. Na jadrnici ni ostal nihče in tudi dolge vrvi nista pustila viseti s krme, jadra so bila sicer dvignjena, in vendar prazna, saj ni nič pihalo. V trenutku sta se ohladila in z malo slabe vesti sta se ozrla proti barki, ki pa sploh ni bila več tam, kjer sta jo pustila, ko sta skočila v vodo. Možakar je udaril kravl, pa ni nič pomagalo, nič se ji ni približal. No, zdaj sta se že pošteno ohladila in vendar jima je bilo vroče. Kaj zdaj? Obale skoraj ne vidiva, torej je oddaljena 8 do 10 milj, plavalnih jopičev nimava, pa oblačil za v vodo tudi ne, pravzaprav sva čisto gola. Minila je ura, že skoraj dve in nič nista napredovala, jadrnice že dolgo nista več videla, vendar glej; iz daljave se jima je približevala drobna pika, za katero se je izkazalo, da je motorni čoln – gliser – z nemškim turistom na krovu, ki se mu je tako smejalo, ko ju je zagledal, da bi mu glava gotovo počila, če ne bi imel ušes, ki so to preprečila, nasmeh se je pred ušesi namreč zaustavil. Opazil je fantomsko barko brez posadke, pa se je odločil, da malo pogleda naokoli, saj se mu nikamor ne mudi, saj je vendar na dopustu, in glej ga zlomka, našel je, kar mu je na barki manjkalo. Imela sta neverjetno srečo, tudi barko sta dobila nazaj!…

Več si lahko preberete v dvojniizdaji revije Val navtika, dec-jan.