Priprava barke na prezimovanje
Bližajo se zadnje regate, zadnja potovanja in konec ribolovne sezone. O letošnje Barkovljanke so ostali samo spomini. To pomeni, da bo treba za barčico nekaj poskrbeti in na njej kaj postoriti. Pred zimo bo treba poskrbeti, da bo neprijazne zimske razmere čim boljše preživela, sicer lahko pred vnovično uporabo, enkrat spomladi ali morda šele pred poletnim dopustom, doživimo neprijetna in tudi precej draga presenečenja. Zima lahko barki, predvsem pa njeni opremi škoduje bolj kot najbolj zanikrna uporaba.
V mnogih marinah ali servisnih centrih vas bodo za plačilo odrešili vseh teh opravil in jih tudi strokovno opravili, vendar pa obstajata vsaj dva razloga, da je boljše čim več stvari opraviti sam. Prvo in najpomembnejše je, da morate poznati vsak košček svoje barke in biti sposobni, da spoznate, najdete in odpravite večji del okvar. Drugo pa je, da barka zahteva redno in pogosto vzdrževanje in nego, pri čemer vam strokovnjaki ne bodo vedno na voljo ali pa bi vas to drago stalo. Zato velja vzeti v roke tako naše napotke, kakor tudi napotke izdelovalca in po njegovih navodilih opraviti vsa potrebna vzdrževalna dela.
Če pa tega ne želite ali vam je to prezahtevno opravilo, si je potrebno pomagati z mojstri posamičnih obrti – mehaniki, elektromehaniki, jadrarji, plastičarji in mizarji, saj bo delo tako največkrat tudi strokovnejše opravljeno.
Da pa to ni suhoparno branje, vam te nasvete podajamo v skrčeni telegrafski obliki, ki je lahko tudi kot nenehni opomnik, kaj vse je potrebno na barki kontrolirati, da česa ne pozabite.
Med letom se je na barki zagotovo nabralo veliko različne opreme in še česa, kar ne samo, da dela nered in utesnjuje bivanje, ampak lahko še kaj več. Dovolj je ena pozabljena konzerva fižola ali pa celo pokvarljiva hrana. Potem so tu odvečna in umazana oblačila, igrače, ribolovni pribor … Najmanj, kar je potrebno narediti, je to, da se vse pregleda, ugotovi uporabnost, po potrebi opere, presuši ali celo odnese domov.
Na palubi se nahaja vrsta opreme, ki jo je potrebno urediti in zaščititi pred dolgo in mrzlo zimo ter soncem, ki je kljub nizki višini in kratkemu dnevu še vedno dovolj močno, da škoduje določenim delom. Čim več vrvi je potrebno pospraviti ali zaščititi, slabo pritrjene dele pa učvrstiti. Vsekakor je na prvem mestu temeljito pranje, še zlasti tistih delov, kjer se zadržuje stara slana voda (na primer sidrni jašek). Za trdovratnejšo umazanijo bo potrebna krtača ali pa tlačni čistilec. Če imate palubo ali del nje obdan s tikovino, priporočamo vsaj en namaz s tikovim oljem. Druge površine je dobro zaščititi s premazi, ki ščitijo pred vlago, soljo in tudi umazanijo. Teh je veliko, v zadnjem času so v ospredju premazi na bazi nanotehnologije. Če pa barka ni preveč izpostavljena zimskim vetrovom, si lahko omislite tudi pregrinjalo (tendo). Staranje in temnenje barve bo manjše, predvsem pa se ne bo nalagala neprijetna umazanija ali celo galebji iztrebki. Ti so v nekaterih marinah kar velik problem in lastniki bark poskušajo vsemogoče: od nameščanja mrež proti pticam, tankih in gosto napetih vrvi in drugih varoval na izpostavljenih delih (križi na jamboru, ograje in podobno).
Zlasti je potrebno pregledati, če površina palube ni poškodovana (praske, razpoke), saj vanje pronica vlaga in lahko naredi občutno škodo. To velja tako za poliestrske kakor tudi lesene in kovinske barke. Pri enih se pojavi signal škode prej, pri drugih pozneje. Še zlasti je vlaga škodljiva za les, saj ko je les gnil, je že prepozno in je potrebna korenita sanacija. Vse razpoke in praske je potrebno sanirati, če ne drugače, vsaj začasno do pomladi s tesnilno maso.
V zimskih in zgodnjih pomladanskih mesecih se povečajo težave zaradi kondenzirane vlage v barkah, še zlasti, če so nepravilno zračene in če se v barki umetno zadržuje vlaga. Prvi ukrep za zmanjšanje te nadloge je jesensko pranje notranjosti oziroma odstranjevanje soli, ki se je na takšen ali drugačen način vnesla v notranjost. Zelo priporočljiva je vgradnja zračnikov s solarnimi ventilatorji, ki pospešujejo kroženje zraka in odvajajo toplejši in bolj vlažen zrak. Če drugače ne gre, je potrebno v zaprtih prostorih namestiti posebne zbiralnike zračne vlage. Pred odhodom z barke pa svetujemo dvig ležišč, odpiranje omaric in vsega, kar je bolj tesno zaprto. Kroženje zraka bo na ta način večje in vlaga se ne bo zbirala na različnih mestih.
Same električne naprave načelno ne potrebujejo nobenega vzdrževanja, če so pravilno izvedene. Najpomembnejši člen od vsega je akumulator, ki mu hladni zimski dnevi ne bodo prav nič podaljšali delovne dobe, prej nasprotno. Mraz je njihov naravni sovražnik in pomagati jim moramo, da nam bodo zvesto služili tudi v naslednjem letu. Najbolj učinkovit način je ta, da preverimo stanje tekočine in da vse akumulatorje priključimo na sončno celico. Če že nimamo trajno nameščenih večjih panelov za polnjenje, pa je smiselno imeti vsaj manjše za vzdrževanje akumulatorjev, ki ne potrebujejo dodatnih regulatorjev polnjenja.
Povsem varnostno opozorilo pa je tudi, da je pametno nekatere inštrumente, ki niso prav posebej trdno pritrjeni, kar odklopiti in odnesti domov. Tatovi ne počivajo in nekateri inštrumenti so kar vabljiv plen dolgoprstnežev.
Ta nasvet velja predvsem za lastnike bark, katerih privezi so v območjih, kjer občasno tudi pride do zmrzali in je večja nevarnost, da nam zmrzne sladka voda v barki. Obvezno pa za tiste, ki boste dali svoje barčice na suho. Sami rezervoarji niso tako kritični (večinoma se nahajajo tudi pod vodno črto in jih »greje« morje), ampak je v nevarnosti predvsem voda v ceveh, pipah in spremljajočih napeljavah (filtri, kompenzacijske posode …). Če je barka v takšnem okolju, je potrebno vso sladko vodo izprazniti, sicer lahko pride do manjše poplave sladke vode, pa še iskanje okvare bo zamudno.
V vsakem primeru pa priporočamo dezinfekcijo rezervoarjev s čiščenjem ter konzervacijo vode, saj se bodo alge kljub hladnemu vremenu razvijale in povzročale neprijetne vonjave v vodi.
Motor potrebuje nekaj več nege. Kot prvo se priporoča zamenjava izrabljenega olja s svežim. V starem so se namreč nabrale različne škodljive snovi (predvsem žveplo), ki slabo vplivajo na ključne dele motorja. Sveže olje bo bolj kakovostno in trajnejše zaščitilo občutljive notranje dele.
Velik negativen vpliv pomeni prisotnost slane vode v hladilnem sistemu (velja enako tako za enokrožni kot tudi dvokrožni hladilni sistem), saj povzroča elektrokorozijo. V letnem času se jo lahko nadomesti s sladko vodo, če pa zmrzuje, jo je boljše nadomestiti z antifrizom, ki je odporen proti zmrzali, pa še antikorozivno deluje.
Priporoča se tudi, da se v zimskem času, če motorja ne boste uporabljali, odklopi izpušna cev in zapre izpušni kolektor. Vlaga iz zbiralnika vode bi namreč vztrajno silila navzgor in če je en izpušni ventil odprt, bi prišla tudi v valj in s tem povzročila manjšo korozijo.
Pomemben del pogonskega sistema je rezervoar goriva. Če ni poln, se v njem kondenzira vlaga in spomladi je vode lahko že toliko, da vam ponagaja pri delu motorja ali pa se pod vplivom vode v gorivu začnejo razvijati alge. Najboljše zdravilo je poln rezervoar goriva.
