Priloga v septembrskem Valu: OI Rio 2016: Intervju – Tomaž Čopi

…Vasilij je v enem izmed pogovorov priznal, da ni imel nikoli dovolj znanja in pravega »recepta«, da se je učil po 20 let stari knjigi … Nismo v Angliji, v kateri imajo velik »budget« in na razpolago marsikatere strokovnjake … Od kod ima znanje posadka Čopi-Margon, ki ima prvo medaljo v članski kategoriji?

TČ: Nekaj malega od Dušana Puha, nekaj od Mitje Kosmine in iz knjig. Vse to, kar znam in sem se naučil, sta zdaj dobili Tina in Veronika. Naj dodam še to: zelo mi pomaga, da sem na Niki, na RC 44, kamor prihajajo vrhunski, »top« svetovni jadralci in taktiki; tam precej znanja »požiram« od drugih. So novi pristopi, tudi psihični, o tem, kako iti na regato itd. Verjetno bi bilo moje znanje bistveno manjše, če ne bi jadral na RC. Res je, da gre za drug sistem kot pri razredu 470, a širina je zelo pomembna. Vesel sem, da sta opravili eno, dve regati na Seascapu s sponzorjem – z Vukom, ki je lastnik Seascapa 18. Mogoče bi dekleti morali še na kakšno drugo jadrnico, da se znanje širi, pojavijo se tudi kakšni momenti, ko lahko na regati to znanje uporabiš.

Ko si bil sam v razredu 470 nisi bil takega mnenja …

TČ: Ja. In to je bila moja velika napaka.

Regatna polja v Riu de Janeiru so bila zahtevna – zunaj zaliva močni valovi in vetrovi, a lahko tudi bonaca; v zalivu šibki vetrovi, tudi tu bonaca ni bila izključena. Treba je bilo biti pripravljen na vse … Ni bilo tako kot v Pekingu, ko so bile razmere nekako predvidljive.

TČ: Za moje pojme – glede na to, da sem na olimpijskem jadranju od leta 1996 – je bila to generalno gledano eno težjih regatnih prizorišč – voda je bila umazana, govorilo se je o ziki … Waymouth je bil sicer tudi zahteven, a ko smo šli na ocean, smo približno vedeli, kaj nas čaka. V Riu pa dejansko res nismo vedeli, kaj lahko pričakujemo, vse se je odvijalo na podlagi neke trenutne vremenske situacije. …

Če bi zavrteli čas nazaj – bi jima dal drugačne napotke ali so bili tvoji napotki najboljši in je bilo vse le slučaj?

TČ: Po prvi diskvalifikaciji sem dejal: »Dekleti, nič ni izgubljeno.« Vedeti pa morate, da je za športnika to težko. Jaz vem, kaj to pomeni. Vsako regato od začetka je treba »iti na nož«. Vsaka regata, vsako mesto šteje. To sem jima ves čas govoril. Dobro vesta, kje sta »zamočili«. Dobro vesta, da bi kljub dvema diskvalifikacijama lahko imeli medaljo. To lahko rečem, ker sem bil tam.

In kje sta »zamočili«? …

Več si lahko preberete v 212. št. revije Val navtika.