Priloga v septembrskem Valu: OI Rio 2016: Intervju – Tina Mrak in Veronika Macarol
Tina Mrak
Ali nam lahko v nekaj stavkih opišeš, kako ocenjuješ vajin celotni nastop na olimpijskih igrah s poudarkom na zadnji regati za medalje, na kateri sta nesporno prevladovali?
TM: Vesela sem, da sva na OI z Veroniko odlično jadrali, imeli v vseh plovih dobre rezultate, vedno sva bili med prvo dvanajsterico. Če odštejem ti dve diskvalifikaciji, je bil za nama izjemen jadralni teden, sploh ne vem, če sva še kdaj tako dobro jadrali. V »medal race« sva enostavno »eksplodirali«, s tem, kaj se bo zgodilo z jadralkami za nama, se nisva obremenjevali.
V Sloveniji smo vsakodnevno spremljali in navijali za vaju; pa se vprašam, ali ne bi imeli vsak dan jadranja toliko moči, da bi zmagali – tako kot sta to opravili na »medal race«? …
Veronika
Morda začneva s podobnim vprašanjem, kot sva zaključila s Tino, in sicer z načrti v prihodnje, vendar s Tomaževo mislijo, da ima tudi druge prednosti v življenju. Tokio se pa takem rezultatu ne zdi tako daleč.
Sedaj so misli usmerjene v počitek. Tudi če bi bil Tomaž trener na prihodnji olimpijadi, bi mu dali dve leti počitka, da se dobro spočije. S Tino sva pokazali dobro jadranje tudi na evropskih in svetovnih prvenstvih. Posegali sva po vrhunskih rezultatih, čeprav se nama je včasih tudi kaj zalomilo. Skozi vsa štiri leta sva dobro jadrali, rezultat ni bil tako nemogoč. Prednost je bila, da sva imeli Tomaža poleg, on je verjel v naju. Štiri leta so bila zelo naporna, osebno sem hotela nekajkrat vse prekiniti, vendar zastavili smo si cilj – olimpijado v Riu, do tega prišli, je pa res, da bi bili lahko še drugi scenariji.
Na olimpijadi se večkrat zalomi celo najboljšim, ostanejo brez pričakovanih rezultatov, kot je na primer v tenisu Novak Đoković. …
Več si lahko preberete v 212. št. revije Val navtika.
