Prenosljiv in sestavljiv blok za sidranje plovil (»korpomorto«)

Prenosljiv in sestavljiv blok za sidranje plovil (»korpomorto«)

Val 199

Varen privez omogoča mirno spanje (1.del)

AVTOR Iztok Takač
FOTO Iztok Takač

Eden najpogostejših vzrokov za zaskrbljenost in neprespane noči lastnikov plovil predstavljajo dileme o primernem privezu, pa naj bo to na rekah, jezerih ali morju. To še posebej velja za lastnike manjših plovil, ki vedno znova iščejo varen privez, predvsem v primeru, da dlje časa stojijo na enem mestu, na primer med preživljanjem letnega dopusta ali če imajo plovilo zasidrano pred svojim šotorom, avtodomom ali vikendom.

Ker marine seveda niso kar vsepovsod, pa tudi zaradi visokih (mirno lahko govorimo o oderuških) cen dnevnih, še bolj pa letnih privezov, lastniki plovil iščejo različne načine, kako varno in enostavno zasidrati svoje plovilo, kar pa je seveda že majhna znanost, kar dokazuje tudi knjiga Bobbija Schenka »Sidranje«, ki jo je v slovenskem jeziku leta 2014 izdala založba Osminka&co. – slednjo toplo priporočam vsem lastnikom plovil.

Plovilo lahko seveda zasidramo s primernim sidrom, vendar izkušenega navtika, ki ne bi še bolj cenil fiksnega priveza na t. i. korpomorto, ni. To je blok, navadno iz armiranega betona, ki s svojo težo omogoča, da ostane plovilo ves čas priveza praktično »na mestu«, medtem ko za sidranje veljajo določena pravila, ki jih ni mogoče vedno povsem izpolniti. Sidra so običajno prelahka ali neprimerna, verige prekratke ali jih sploh ni (saj se uporabljajo namesto njih vrvi), dno je takšno, kot je nastalo v času oblikovanja Zemlje (in pogosto »slabo drži sidro«), ne smemo pa pozabiti še na neugodne vremenske pogoje (močni vetrovi in valovi), temu primerna pa je seveda zanesljivost priveza ter s tem varnost posadke in plovila.

Številni navtiki so že izkusili zanesljivost pravilno dimenzioniranih in ustrezno konstruiranih korpomortov, saj so na njih navadno privezane boje v skoraj vsakem, za prenočevanje primernem zalivu vzdolž Jadranske obale. Seveda se v tem primeru plačuje nadomestilo za uporabo koncesionarjem, o čemer smo v Valu že večkrat in obširno pisali. Žal pa premalokrat ali skoraj nikoli ne vemo, na kaj se v bistvu privežemo (ali je pod vodo blok, ki tehta 100, 300 ali 1000 kg).

Po kriterijih novozelandske organizacije Environment Canterbury (ECan) naj bi teža masivnega bloka za sidranje za plovila do šest metrov dolžine znašala vsaj 1000 kg, za plovila do 12 metrov pa vsaj 2000 kg. Za manjša plovila (gumenjaki, lahke jadrnice in čolni, vodni skuterji, supi in jadralne deske) minimalne teže blokov za sidranje niso predpisane. Takšne mase je brez ustrezne mehanizacije težko prenašati že po kopnem, kaj šele po morju. V izogib temu je skupina strokovnjakov, ki se že vrsto let ukvarja z navtiko, izdelala in patentirala sestavljiv sistem za izdelavo korpomortov. …

Več si lahko preberete v 199. št. revije Val navtika.