Pot skozi Panamo

Formalnosti
Za jadralce je prehod skozi Panamski prekop pravi izziv, in sicer ne toliko po tehnični kot po administrativni strani. Če je še nimaš, si moraš urediti panamsko vizo, dovoljenje za plovbo po panamskih vodah, urediti sestanek z merilcem, da izmeri barko, plačati pristojbino za prehod kanala, najti ali najeti »vrvarje« in najeti vrvi ter bokobrane. Zadeva z vrvarji je zanimiva. Na vsaki jadrnici, ki gre skozi kanal, mora biti vsaj pet ljudi, krmar in štirje vrvarji. Ti so zadolženi za vrvi, s katerimi je barka privezana na stranice bazena. Vrvi držijo barko nekako na sredini, medtem ko se gladina vode v bazenu dviga ali spušča. Če nimaš dovolj posadke, moraš najti prostovoljce, ki bodo šli s tabo skozi prekop. V marini, kjer večina jadrnic čaka na prehod, prostovoljcev ni težko najti. Marsikdo gre skozi prekop kot vrvar, da si nabere izkušnje za svoj prehod. Kot sem ugotovil na lastni koži, to delo ni brez nevarnosti, ne za vrvarja, ampak za jadrnico. Seveda je treba prostovoljcem plačati prevoz nazaj in jih tudi hraniti pri dvodnevnem prehodu. Prav tako moraš najti vrvi in bokobrane – vse je predpisano! Bokobrani so stare avtomobilske gume, zavite v plastiko, tako da ne puščajo sledi na bokih jadrnice. Vrvi so sicer enostavne (t. i. three strand), precej dolge in vse pobarvane modro, da se ne pomešajo z vrvmi na barki. Priznam, da Levana nima tako dolgih vrvi na krovu.

Sovražim birokracijo in papirno vojno ter letanje od urada do urada. Na internetu sem našel agenta, ki je ponujal urejanje vseh formalnosti glede prehoda, pa tudi vrvarje, vrvi in bokobrane. Po dveh sestankih z njim sem pristal na ceno njegovih storitev in preživel ostanek čakanja brez skrbi. Roy je poravnal pristojbine, priskrbel vrvi in bokobrane ter dva vrvarja. Prišel je uradni merilec, izmeril 46 čevljev dolžine (čevelj znaša približno 30 cm), čeprav naj bi bila po dokumentaciji graditelja Levana dolga 44 metrov in pol, ter zabeležil še našo potovalno hitrost z motorjem za plovbo po jezeru Gatun. Namen je združiti po tri podobne barke v splav za prehod zapornic. Tu pride do presenečenja. Od dvanajstih vrvarjev na treh jadrnicah so zaposleni samo štirje. Nihče od njih ni na srednji jadrnici in le dva sta na stranskih jadrnicah. Če je v skupini katamaran, gre avtomatsko na sredino splava, sicer pa je tam jadrnica z najmočnejšim motorjem, saj le srednja barka potiska splav skozi zapornice. Na koncu sem dobil uradno identifikacijsko številko za prehod, tj. 3014110 – če bo Levana šla še kdaj skozi prekop, bodo vsi njeni podatki priklicani iz baze.

Vse skupaj me je stalo približno 1500 dolarjev, od tega je pristojbina za prehod prekopa znašala 800 dolarjev, ostalo pa so bili stroški najema vrvi, dveh »profesionalnih« vrvarjev, bokobranov, merjenja jadrnice in seveda Royev zaslužek.

Marina
Shelter Bay marina leži na atlantski strani Panamskega prekopa. Je lepo urejena in večinoma precej polna jadrnic, ki čakajo na prehod. …

Več si lahko preberete v 208. št. revije Val navtika.