Pomorstvo v slovenski Istri v prazgodovini in antiki – miti in arheološke najdbe – 1.del
V Pomorskem muzeju »Sergej Mašera« Piran je na ogled stalna arheološka razstava »Med morjem in kopnim«. Na njej so skozi arheološke najdbe predstavljene pomorske poti, stiki in trgovina ter življenje prebivalcev slovenske Istre od prazgodovine do novejšega obdobja. Obiskovalci razstave se lahko sprehodijo po steklenem tlaku, ki simbolično ponazarja morsko gladino, in si ogledajo arheološke najdbe ter kopenska in podvodna najdišča.
Že v najstarejših obdobjih je prehodnost ozemlja ponujala dobre možnosti za razvoj trgovskih povezav in pomorstva. Pomorski promet je vplival na oblikovanje krajine in način življenja tukajšnjih ljudstev. O pomorskem prometu v prazgodovini posredno pričajo posamične najdbe, ki so bile odkrite na prazgodovinskih obmorskih najdiščih na Serminu pri Kopru in Piranu ter na višinskih naselbinah v Kaštelirju nad Kortami pri Izoli, v Grintovcu pri Šmarjah, v Kortini pri Sv. Antonu itn.
Na morskem dnu ob slovenski Istri še niso našli ostankov prazgodovinskih plovil – poznamo le ostanke ladij iz rimskega obdobja in kasnejših obdobij. V zadnjem desetletju so arheologi uspeli ovrednotiti preko 30 podvodnih arheoloških ostankov. O videzu prazgodovinskih plovil lahko sklepamo le na osnovi redkih ohranjenih risb plovil iz Istre, Dalmacije, Italije in ostalega Sredozemlja. V novejšem času so med podvodnimi arheološkimi raziskavami ob istrski obali bili najdeni ostanki prazgodovinskega plovila, pa tudi plovil iz rimskega časa. Odkrita plovila so še v fazi arheološke obdelave. Glede na konfiguracijo morskega dna in razvoj arheoloških tehnologij lahko v prihodnosti tovrstna odkritja pričakujemo tudi ob slovenski obali.
Eden izmed najstarejših prikazov ladje na Jadranu je ohranjen na fragmentu ostenja keramične posode iz časa mlajšega neolitika, ki datira v sredino 4. tisočletja pr. n. št. Najden je bil v Grapčevi špilji na otoku Hvaru v Dalmaciji. Po mnenju nekaterih strokovnjakov vrezan prikaz predstavlja plovilo z jadri in zavitim premcem.
Leta 2008 so v zalivu Zambratija pri Umagu odkrili pomembno arheološko podvodno najdbo, ki jo še proučujejo. Gre za ostanke lesenega prazgodovinskega plovila. S pomočjo ogljikove analize lesa so ugotovili, da ladja izvira iz časa med 13. in 10. stoletjem pred našim štetjem. Morda gre za do sedaj najstarejše odkrito plovilo na Jadranu in za eno najstarejših šivanih ladij v Sredozemlju. Platnice odkrite ladje so bile spojene s tehniko šivanja, staro sredozemsko ladjedelsko tehniko. Po poročanju antičnih piscev so tako ladje gradili tudi Histri. …
Več si lahko preberete v 207. št. revije Val navtika.
