Pomen tradicionalnega ladjedelstva in izdelave plovil -2.del
Orodja in pripomočki za obdelavo lesa
Najštevilnejša in najbolj raznolika je skupina orodij in pripomočkov za obdelavo lesa. Uporabljali so jih deloma že pri pripravi zalog dobavljenega lesa za nadaljnjo uporabo. Tudi posamezne lesene dele ladij, ki so jih izdelovali in vgrajevali na plovila, so med svojim delom ladjedelci najpogosteje oblikovali z ročnimi orodji za obdelavo lesa, ki so jih skozi stoletja razvijali in prilagajali svojemu delu. V to skupino lahko uvrstimo različne sekire, tesla, žage, dleta, ročne svedre, skobljiče, pile, rašpe in strgala.
Tesarske sekire in tesla
Tesarske sekire in tesla so bila različnih dimenzij in oblik. Uporabljali so jih za obdelavo surovcev in večjih blokov lesa, pa tudi za izjemno natančno obdelavo različnih konstrukcijskih delov lesenih plovil. Takšen primer je postopek natančnega umeščanja reber, imenovan »imboscare le corbe«,in zadnje obdelave reber, imenovan »baccare le corbe«, ki se je izvajal pred začetkom izdelave oplate ladijskega korita. …
Orodja in pripomočki za spajanje posameznih delov ladijske konstrukcije
Pri izdelavi lesenih tradicionalnih plovil se je za spajanje in povezovanje posameznih elementov ladijske konstrukcije uporabljalo tudi kovičenje, pri katerem so se uporabljale bakrene zakovice, v lokalnem dialektu imenovane »ribatini«.
Zakovice, imenovane »ribatini«, so sestavljene iz bakrenega žeblja in bakrene ploščice, imenovane »rondele«. Zakovice so bile najrazličnejših dimenzij, saj so z njimi spajali večino med seboj po velikosti in obliki zelo različnih konstrukcijskih delov čolnov. Vse dele zakovic so iz bakrene žice in bakrenih plošč pogosto proizvajali ladjedelci sami s pomočjo preprostih ročnih orodij.
Med postopkom kovičenja so uporabljali orodja, kot so kladivo, »tirabroke«, »kontrador« in »troncheto«.
Tesnjenje korita lesenih ladij in orodja, namenjena temu postopku
Tesnjenje korita lesenih ladij, med lokalnimi ladjedelci imenovano »kalafatiranje«, je postopek, med katerim se v ozek prostor oziroma reže med posameznimi platicami vstavlja posebno predivo, imenovano »kalafat« ali »stopa«. S tem postopkom postane korito plovila vodotesno, obenem pa predivo, ki se uporablja, lesenim platicam omogoča potrebno prožnost in s tem kompenzacijo raztezanja in krčenja lesa. Zadostna prožnost posameznih platic, vgrajenih v oplato ladijskega korita, je zaradi dilatacije materiala v spreminjajočih se pogojih nujna, saj so leseni deli tradicionalnih plovil nenehno podvrženi predvsem spremembam vlažnosti, temperature in slanosti.
Več si lahko preberete v Valu št. 194.