Polarizacijski diagram
Jadramo prepočasi ali pa naš kot jadranja ni ustrezen glede na trenutne vetrovne razmere? To sta vprašanji, ki se nenehno porajata v glavah krmarjev in posadk tekmovalnih jadrnic. Ob uporabi in upoštevanju polarizacijskega diagrama bi lahko bilo vsekakor veliko od teh dilem razjasnjenih.
Polarizacijski diagram neke določene jadrnice predstavlja grafično upodobitev med različnimi spremenljivimi dejavniki, kot so različne hitrosti realnega vetra (True Wind Speed) in smer pravega, realnega vetra (True Wind Direction), ter seveda hitrosti in smeri jadrnice, kamor pluje. Ker imamo na voljo kar precejšen spekter smeri ob različnih vetrovnih pogojih, lahko te zabeležimo v posebne tabele. Če te točke narišemo na ustrezen graf in jih med seboj povežemo, dobimo ustrezno krivuljo, na kateri z lahkoto preberemo, kakšno hitrost in kot jadranja moramo dosegati ob določenih vetrovnih razmerah. Ta optimalna hitrost se imenuje ciljna hitrost jadrnice – VMG.
Danes imajo skoraj že vse jadrnice izdelan polarizacijski diagram, ki ga pripravi podjetje, kjer jadrnice izdelujejo, oziroma njihov navtični studio (Velocity Prediction Program – VPP). Vendar pa so ti polarizacijski diagrami le izračun teoretičnih vrednosti, ki jih izračunajo navtični arhitekti in lahko se nam zgodi, da včasih z jadrnico v resnici nikakor ne dosežemo ustreznih kotov ali hitrosti, kot bi jih morali ali želeli. Na neki način bi lahko te teoretične diagrame primerjali z obljubami avtomobilskih trgovcev, ki nam obljubljajo neke kilovate moči, ki jih pozneje, ko damo avto na »valarje«, vedno primanjkuje kakšna tretjina na veselje zavarovalnih agentov.
Res je, da je jadranje kompleksna zadeva, zato polarizacijski diagrami ne morejo zajemati na primer močnega bočnega zanosa jadrnice ali pa trupa jadrnice, ki ni dovolj očiščen, neke napake, ki bi se lahko pojavila v kroju jader, da ustreznega trimanja sploh ne omenjam. Res je tudi to, da imamo s hitro jadrnico dober psihološki učinek na regatnem polju, vendar pa se poraja veliko vprašanje, ali smo dejansko hitri v vseh razmerah in zlasti še v smereh, ki jih potrebujemo (ostro v veter in pri jadranju z vetrom).
Medtem ko jadralci v olimpijskih razredih naporno trenirajo in s tem tudi pridobivajo ustrezne »prave« občutke o obnašanju jadrnice, so večje jadrnice s kobilico zadnjih generacij vedno bolj sofisticirane in vedno bolj opremljene tudi z elektroniko in inštrumenti. Tako ima krmar, kakor tudi cela posadka na voljo veliko informacij o dogajanju na jadrnici in njeni okolici.
Vendar pa morajo biti ti inštrumenti natančno kalibrirani ali umerjeni, tako da imamo vedno na voljo tiste prave podatke, ki jih potrebujemo. Le na takšen način lahko od posadke in krmarja pričakujemo dobre rezultate, saj jim točnost podatkov omogoča natančnejše in prave odločitve na regatnem polju.
Sam imam še največ izkušenj pri uporabi polarizacijskih diagramov Brucea Farra za jadrnico First 36.7. Polarizacijske diagrame smo uspeli dobiti preko interneta in moram reči, da so za ta tip jadrnice kar veljali. Seveda vrednosti diagramov nismo nikoli popolnoma dosegali, saj smo vsi skupaj le ljubiteljski jadralci in ne »profiji«, ki so na morju vsak dan in so sposobni jadrnico v zelo kratkem času spraviti do njenega maksimuma. So pa nam bili ti podatki vseeno v veliko pomoč in dobro vodilo pri nastavitvah jadrnice, optimiziranju le-te in seveda poznejšemu jadranju.
