Pojedine

Približuje se čas praznikov, čas obiskov in čas prijetnega druženja. Čas, ko nas kar prevzame vzdušje gostoljubja. Prav lepo je biti dobrodošel gost, pa tudi rado obiskan gostitelj. Kaj je lepše, je in bo neznanka, vsekakor pa je najlepše biti oboje. Vsaj na barkah je pogosto tako. Po daljših plovbah si le redko kdo ne zaželi srečati kakšnega sotrpina. To, da pa drug drugega ob tem še pogostita, pa je na morju zagotovo prijeten in tudi koristen običaj. Tako se namreč še najlažje pretočijo koristne izkušnje, napotki in dobri nasveti. Kaj rada pa se vzpostavi še vzajemna pomoč pri manjših opravilih pri barki. Po tem, ko se v divjini ali marini barki približata, poteka srečanje bližnje vrste nekako takole: ˝Vrzite štrik˝. Vas privežem? Ste imeli dober veter? Kaj menite za jutrišnjo napoved? Električna vtičnica je na sredini pomola. O, hvala. Ker ste nam pomagali ˝priheftati barko˝, bi vam radi ponudili kozarec vina. Domače je domače. Bi raje požirek domače travarice? Ma, stopite na barko, bomo lažje nazdravili. Srk. Jejhata, jejhata, ta pa je močna, ampak paše. Led je prebit in znanstvo je navezano. Po nekaj urah, ko posadki postorita vse potrebno okoli barke, pa se začne drugi krog: ˝Alo, sosed, imate odpirač za konzerve? Ne bom ga ujel, prinesite ga raje sem, bomo spili še kakšno pivo. Prej smo nazdravili pri vas, zdaj pa smo na vrsti mi. Ja, ja, marine so drage, precej dražje kot lani. Veste kaj, predlagam, da se tikamo, tako kot vsi na morju, kajne? Lani smo jedli na Opatu, pa je bilo odlično, ampak drago, porkamadona, drago. Da, da, na morju je človek hitro lačen, prej kot na kopnem. Bomo kaj prigriznili? V zalivu sva nabirala školjke, jih bomo pocmokali, dokler so še sveže? Jebela cesta, nič nimamo v hladilniku, lahko pa narežem pršut, pa sir. Če bomo vsi jedli čebulo, ne bo nič hudega, kajne? Lahko pa na hitro popečem ušate. Ta mali jih je nalovil, pa jih moramo porabiti, saj v hladilniku ni več prostora. Mmm, dobro je.˝