Pohitite, vsi na palubo …

Pohitite, vsi na palubo …

Muzej Francoske mornarice

AVTOR Cvetka Dragan
FOTO Arhiv Musée national de la Marine, Paris

Modna ladja bo odplula do Muzeja francoske mornarice v Parizu, kjer bomo prestopili v »podmornico«, se potopili v čas in se popeljali skozi razstavne prostore v podzemlju palače Chaillot. Tukaj je postavljena nadvse zanimiva in privlačna razstava o razvoju (francoske) mornariške uniforme in njenega vpliva na meščansko modo. To, v zgodovini Združenja francoske modne konfekcije prvo sodelovanje z Vojaško mornarico, je »tekoče« združilo preteklost in sedanjost in nas prepričalo, kako samoumevno je videti mornarsko majico ne le na vojaških ladjah, temveč tukaj in sedaj, med nami. Na eni strani je izbor iz arhiva Mornarice in Muzeja, doslej še nikoli predstavljen široki publiki, na drugi strani pa je modni defile največjih francoskih kreatorjev, ki so se pri svojem ustvarjanju odzvali klicu morja.

Pohitite, razstava je na ogled do 26. julija letos!

Malce zgodovine

Jean-Guy Le Floch, lastnik bretonske blagovne znamke Armor-Lux, je nekoč povedal: »Odlok Nacionalne mornarice, izdan leta 1858, je opredelil vsebino in način oblačenja posadke na vojaških ladjah in določil vse podrobnosti, ki so dovoljene uporabiti na oblačilih. V spomin na Napoleona ima majica 21 črt, ki predstavljajo njegovih 21 zmag.«

Namreč, pred tem so bili mornarji oblečeni v svoja lastna oblačila. Si lahko zamislite, kakšna slika je to bila?!

V tistih časih so črtasto majico oblačili pod belo srajco (oblačila se je čez glavo) in je imela velik moder ovratnik. Oboje so fantje nosili zatlačeno v hlače, spredaj krojene značilno »po mornariško«, s plastronom, ki je bil na hlače pripet z gumbi. Povrhu srajce je sodil še krajši jopič, sčasoma podaljšan v jakno, imenovano »caban«. Mornarji so v delovnem času nosili kapo (baretko) z rdečim cofom, v prostem času, za »izhod v mesto«, pa so si nadeli mornariški klobuk. Častniško pokrivalo se od takrat do danes ni kaj veliko spreminjalo.

Največjo spremembo je uniforma doživela po drugi svetovni vojni, ko so v Vojaško mornarico vstopile ženske.

Mestna moda

Bolj kot uniforma se je spreminjal odnos ljudstva do uniforme. Od nekdaj so bili mornarji v domišljiji ljudi veliki popotniki, avanturisti, polni skrivnosti … in zato privlačni. Potem, ko so se predstavili v »lepih« uniformah, so postali še bolj privlačni – postali so simbol (popolnega) moškega, simbol moči. Tudi zato so uniformo, kot simbol vsega naštetega, počasi vnašali v mestno oblačenje. Na začetku so uporabljali le osnovne podrobnosti, kot so črte, sidra, krmilo …

Prvi znaki vpliva mornariške uniforme na mestno modo so predstavljeni v seriji risb, objavljenih v takratnih pariških modnih časopisih. Uniformo v celoti pa so si upali »prisvojiti« šele v prvi tretjini 19. stoletja in je najprej »zaplesala« na »maskenbalih«. Drznost so izkazale ženske, ki so odvrgle težke in nespretne krinoline in si oblekle mornariške hlače, srajce, redingote …

Mornarji kratkohlačniki

Istočasno je »mornarski slog« v stvarno življenje vstopal tudi na angleškem ozemlju. Prvi so ga predstavili kratkohlačniki. Pisalo se je leto 1846. Angleška kraljica Viktorija, ki je v ljudeh želela spodbuditi večje spoštovanje nacionalne mornarice, je sina, prihodnjega Edvarda VII., oblekla v pomanjšano mornariško uniformo. Moda se je hitro »prijela« v vseh kraljevskih družinah širom po Evropi in se ustalila tudi v običajnih družinah.

Razstava je zabeležila tudi francoski odziv – podobo sinčka Napoleona III. v »mornariški« uniformi na plaži … Kmalu so se pojavila oblačila za plažo tudi za odrasle.

Osamosvojitev

Otroška oblačila, navdihnjena z mornariško uniformo, v katerih so se otroci sproščeno igrali na plažah, so kmalu vstopila tudi v svet odraslih. Vsi so si v dolgih, vročih, poletnih dneh želeli biti oblečeni lahkotno kot otroci in zaživeti bolj sproščeno. Pojav ženskih kopalnih oblek je še bolj porušil ustaljene kode obnašanja in močno pospešil osamosvojitev žensk.

Že proti koncu stoletja pa je »uniforma« zapustila plaže in se preselila na mestne ulice kot nedeljsko oblačilo. Nosila jo je tudi slavna in svobodomiselna pisateljica Colette. »La belle Epoque«, ali vsaj spomini na to obdobje, pa so dokončno spremenili svet.

Nekoliko pozneje, leta 1917, je svoj pečat spremembam dala tudi slavna Coco Chanel. Njeno mornariško obleko iz svilene pletenine (jersey) bi lahko oblekle tudi danes in je eden najlepših eksponatov na razstavi. Nato so fotografi leta 1930 v črtasti majici, imenovani »la marinière«, poslikali tudi Coco. Fotografija je še danes ena od najbolj reprezentančnih fotografij slavne kreatorke, majica pa je nadaljevala svojo pot k slavi.

»Moda ni moda, če se z modnih pist ne spusti na ulico med ljudi,« je povedala Coco Chanel. In moda ni moda, če ne prisluhne okolju, v katerem živi.

Na modnih pistah

Vpliv mornarjev se je razširil povsod – na slikarstvo, v fotografijo, gledališče, literaturo, film … Namen kraljice Viktorije je bil izpolnjen, čeprav ne povsem v smeri, kot si je želela.

»La marinière« so nosili profesionalni morski jadralci z Ericom Tabarlyjem na čelu, predstavniki luksuznega jahtinga, kot so bili Fiatov Umberto Angelli, Onassis, na drugi strani Atlantika Kennedyjevi in številni drugi. Vsi so nosili »navadne« črtaste »mornariške« majice. V njej se je odlično počutil tudi zahtevnež, kot je bil slavni slikar Pablo Picasso. Nosil jo je Marlon Brando, v njej je bila takrat še brezbrižna, potem za vekomaj seks simbol Marilyn Monroe. Francoska igralka Jean Seberg je v filmu Jeana Luca Godarda (A bout de suffle) v šestdesetih letih naznanila novi val na filmu in ulicah. Sledile so ji številne ženske, ki so začele uveljavljati svojo enakopravnost. Od takrat je »la marinière« del dediščine, imenovane »šik« (eleganca).

Kreatorka Agnès B. ne gre nikamor brez svoje »črtice«, Yves Saint Laurent pa jo je pospremil najvišje – v visoko modo.

V sedemdesetih letih se je na modnem prizorišču, oblečen v mornarsko majico, prikazal Jean Paul Gaultier. Zatem jo je kazal v vseh svojih kolekcijah kot jogging pulover s kapuco, bluzo iz muslina ali večerno obleko, ki jo je proslavila Karolina Monaška. Od samega začetka svoje kariere se s črtami igra tudi slavna »pletilja« Sonia Rykiel.

Nosi jo tudi prefinjeni Armani, v filmih (in zasebno) jo je nosila Jeanne Moreau, na modnih pistah Lagerfeldova slavna muza Inès de la Fressange, nekdanji top model Elle Macpherson. Danes jo nosijo sodobna modna ikona Kate Moos, igralka Gwyneth Paltrow in mnoge druge (slavne) osebnosti, zaprisežene morju.

Znan umetniški par Pierre (fotograf) in Gilles (slikar) je mornarsko majico upodobil celo na slikarskih platnih.

Na modnem defileju Razstave so tudi Kenzove kreacije, pa stvaritve iz modne hiše Martin Margiela. Mimo mornarsko modre, bele in rdeče ni šel niti edini grof med kreatorji, Jean-Charles de Castelbajac … Vsi so se pustili zapeljati rdečemu cofu in modrim črtam ter potrdili, da je mornarska uniforma nekaj, kar si zasluži predstavitev tudi na modnih pistah velikih kreatorjev.