Podvodna panorama

Ko sem se nekoč udeležil fotografske delavnice Arneja Hodaliča o reportažni fotografiji, sem si najbolj zapomnil njegovo izjavo: “Kadar dobiš neko idejo, jo vtipkaj v Google. Če ti Google da zelo malo ali nič zadetkov, potem veš, da si na pravi poti.” Druga stvar, ki me je na tej delavnici impresionirala, pa je bila Arnejeva panoramska slika nekega begunskega naselja v Kongu v Afriki. Na prvi pogled nezanimivo podolgovato fotografijo je avtor »zumiral« praktično v nedogled in sproti so se razkrivali številni detajli, ki jih je ta ogromna slika skrivala v sebi. Arne nam je zelo na hitro razložil, kako se panorama izdela (kajti panoramska fotografija ni bila predmet te delavnice) in že naslednji vikend sem novo znanje preizkusil v praksi – na Tartinijevem trgu v Piranu, ki je zaradi svoje širine in zanimivih hiš naokoli zelo primeren za tovrstno fotografijo. Slike sem doma “zlepil” v računalniku z ustrezno programsko opremo in z rezultatom bil precej zadovoljen.

In potem se je nenadoma porodila ideja: podvodna panorama! Ali to že sploh obstaja? Spomnil sem se Arnejevega nasveta in v Google odtipkal “Underwater panorama”. Razočaran sem dobil okoli 2.000 zadetkov. Toda ko sem začel odpirati strani in iskati slike, sem veselo ugotovil, da je v resnici pravih panoramskih slik pravzaprav izredno malo – takrat (pomlad 2009) sem jih odkril komaj dvanajst! (No, danes je teh slik že zelo veliko …). Prvi torej nisem, sem pa zelo na začetku!

Vedno sem bil mnenja, da ideja sama po sebi ne pomeni ničesar, če je nisi sposoben realizirati. In tu se je zataknilo. Žal, ali pa k sreči, kajti težja, ko bo izvedba, manj bom imel posnemovalcev! Fotografiranje panoram je povezano z določenimi zakonitostmi, ki niso združljive s podvodno fotografijo. Slikamo vedno s stativa, ki je z vodno tehtnico (libelo) postavljen absolutno vodoravno. Slikamo vedno s teleobjektivi, da so popačenja perspektive čim manjša, in ne uporabljamo bliskavic. Druge zakonitosti pri slikanju panoram niso problematične.

Doma izdelani podvodni stativ sicer imam. Skonstruiral sem ga že pred več kot desetimi leti za fotografiranje temačnih podvodnih jam z dolgimi ekspozicijami. Toda stativ nima nobene vrtljive glave, še manj pa kakšno libelo. Izdelati bo potrebno nov stativ, ki bo imel vsaj vrtljivo glavo in bo konstrukcijsko dovolj močan, da bo nosil težko ohišje.

Brez bliskavic ni barv v podvodni fotografiji, zato sem se odločil da jih bom uporabljal, ne glede na priporočila o panoramski fotografiji. Pozneje se je v praksi izkazalo, da niso moteče.

Največji problem pa je izbira objektiva. Podvodna fotografija je svet ultraširokokotne fotografije, v panoramski pa uporabljamo teleobjektive. Začel sem proučevati možnost uporabe širokokotnih objektivov, tako da sem fotografiral panoramo svoje dnevne sobe. Ugotovil sem, da “lepljenje” slik z mojim programom ne gre, kajti program zaradi poudarjene perspektive slik v vogalih ne prepozna prekrivajočih se delov posameznih slik. Pri pogovoru s kolegi sem dobil nasvet, naj preizkusim še program, ki je specializiran prav za panorame. S tem programom je šlo boljše, predvsem v osrednjem delu slike, kjer so perspektivna popačenja najmanjša, toda naredil je vrsto napak na spodnjem in zgornjem robu, ki jih je bilo potrebno popravljati ročno.