Aprilska Val navtika: Podvodna krila pri jadranju
Pri jadranju se vedno pogosteje srečujemo z uporabo podvodnih kril, ki jih v angleščino prevajamo z besedo hydrofoil. Rešitev pri plovilih, kot ste lahko prebrali že zgoraj, ni revolucionarna novost, je pa pri jadrnicah in sodobnih katamaranih naredila kvantni preskok v jadralni tehniki, opremi, hitrosti plovila, pripravljenosti, znanju posadke in še marsičem.
Kaj je gnalo snovalce k uporabi tehnologije podvodnih kril? Hitrost, celo dvakrat ali trikrat višja, kot je hitrost vetra, uporaba sodobnih materialov, kot so ogljikove strukture, in želja po bolj atraktivnem jadranju ter s tem privabljanje širše množice ljudi k temu nekoč relativno »dolgočasnemu« in zapletenemu športu. Regate so odvisne od vremenskih pogojev, oddaljene lokacije in relativno dolg časa trajanja regate pa lahko povzročijo, da širša množica ne ve, kdo je v vodstvu, ali pa ne pozna regatnih pravil oz. si jih ne zna razložiti. Vse skupaj prispeva k veliki okrnjenosti, predvsem zato, ker tudi snemanje dogodka zahteva veliko dodatne opreme in posebna znanja. …
Tomaž Čopi je že davno »letel« nad vodo
Jadralec in trikratni udeleženec olimpijskih iger, ki v Valu ne potrebuje posebne predstavitve, se je jadranja na podvodnih krilih lotil kot prvi v Sloveniji. Z nakupom svojega prvega motha je postal tudi uradni prodajalec tega izredno razširjenega razreda.
Moth (»vešča«) ali nočni metulj (znak na jadru) je zelo stara jadrnica (1927), ki do nedavnega nikoli ni letela nad vodo, temveč je slovela kot priljubljena in napredna jadrnica v Avstraliji in ZDA. V preteklih nekaj letih smo bili priča izjemnemu razvoju, za katerega je zaslužen prav Avstralec Andrew »AMAC« McDougall. Slednji je z odličnim znanjem mehanike in računalništva izboljšal lastnosti jadranja na podvodnih krilih in poenostavil uporabo ter znižal ceno omenjene jadrnice. »Celotna zadeva funkcionira podobno kot letalska krila, le da je namesto zraka medij voda,« nam je razložil Tomaž, ki je z »veščo« »strašil« po zalivu, še preden so podvodna krila uvedli pri AC. Moth oz. »veščo« so želeli uvrstiti med olimpijske razrede, zato so jo poenostavili do te mere, da bi lahko nekdo, ki se je učil jadrati na podvodnih krilih, tehniko na »vešči« usvojil v nekaj dneh.
JV: Kakšna je razlika med jadranjem na klasičnih jadrnicah in jadrnicah s podvodnimi krili? Poleg seveda očitne razlike, da nimamo več stika z vodo?
TČ: Edina podobnost v tem primeru je, da jadramo na morju. Sicer je podobnost (v smislu tehnike) bližja jadranju na ledu (t. i. ice boating) in ima bolj malo veze s tehniko in z zakonitostmi klasičnega jadranja.
JV: Kje so torej bistvene razlike?
TČ: Pri »vešči« je pomembno, da se čim prej dvignemo na podvodno krilo. Takrat se hitrost poveča za dvakrat ali trikrat glede na hitrost vetra oziroma glede na trenutno hitrost jadrnice. …
Toš Skrt Golja je prvi zajadral na katamaranu izzivalcev tekmovanja America’s Cup
JV: Toš, si eden izmed redkih srečnežev, ki so imeli priložnost, da so se pridružili treningu ekipe med izzivalci za America’s Cup. Na tehnološko izjemnih katamaranih si izkusil občutek hitrosti in videl, kako se jadra na podvodnih krilih ali krilcih. Koliko podvodnih kril je imel vaš katamaran?
TG: Katamaran, na katerem sem jadral, torej team Japan, je imel štiri podvodna krila. Na krmi so to krmilna krila s krilci za trimanje, medtem ko so na trupu trupna krila ukrivljena na način, da katamaranu omogočajo nosilnost in s svojim naklonom krilcanje. …
Več si lahko preberete v 208. št. revije Val navtika.
