Po dveh letih domov

Kar nisem se mogel ločiti od svoje barke. Že dobri dve leti je Orplid moj drugi dom. Pred odhodom sem vse postavil na svoje mesto; vsi bilgi so suhi in čisti, vse podnice so dvignjene, da zrak lahko prosto kroži po barki, ne da bi se kje nabirala vlaga. Tudi zbiralce vlage, ki jih je zapustil prejšnji lastnik, sem končno uporabil. Čez notranje okenske okvire sem sam izdelal nekakšne rešetke, ki naj bi vlomilcu preprečile vhod skozi okno. Za vhodna vrata pa sem naredil tako močan in zapleten sistem za odklepanje in zaklepanje, da se včasih še sam mučim odkleniti s ključem. Ključavnice so bile nameščene povsod, kjer je treba. Motor je bil zablokiran, ventil za hlajenje pa zaprt. V primeru, da komu vendarle uspe prižgati motor, z njim ne bo prišel prav daleč, zlasti še, ker sem zaprl tudi dovod goriva in iztaknil kable za zaganjač motorja. Vse dvižnice so v jamboru, tako da se ne uničujejo na soncu. Do vrha jambora sem pred časom namestil stopnice, tako da se bom po vrnitvi lahko brez težav sam povzpel na vrh in spustil dvižnice nazaj na svoje mesto…

Več si lahko preberete v majski izdaji revije Val navtika, št. 264.