Plovba po Donavi – 2.del

Plovba po Donavi – 2.del

Val-209
AVTOR Jani Vozel
FOTO Jsni Vozel

Prihod v kanal sistema DTD (Donava –Tisa–Donava), ki povezuje Donavo preko Banatske Palanke in Zrenjanina do Tise pri Bečeju, je po tem, ko smo vanj zapluli nasproti naselja Ram, kaj kmalu nakazal, da bo plovba po kanalu več ali manj enolična, razpeta zgolj med redko poraslima bregovoma kanala. Pot večji del poteka naravnost, neskončno daleč naravnost, brez kakršnih koli omembe vrednih zavojev ali sprememb smeri. V dneh potovanja se je šele pokazalo, kako dolgo pot ne izstopa iz svoje smeri.
Načrtovani postanek, predvsem pa nočitev na obrežju kanala, dober kilometer pred Banatsko Palanko, je minil v vetrovni noči, nedaleč stran od urbanih naselij, a še vedno ob nepogrešljivih in povsod prisotnih čardah, kakor tam poimenujejo neke vrste gostilnic ob rečnih ali kanalskih bregovih, v katerih ti nudijo praktično vse. Od pijače in hrane do izpolnitve glasbenih želja ob večerih, ko na njihovih z lesenimi ograjami obdanih terasah prepevajo tamburaši in tako zdravijo »razbolele duše« nekaterih prisotnih. Za enkrat mi je bilo čard dovolj, tako ali tako sem slišal glasbo iz njih, zato sem se kmalu po popoldanskem pristanku odzval povabilu na piknik tudi na letošnji plovbi prisotne vukovarske posadke čolna Mali veseljak, ki je kmalu po pristanku postavila žar in podkurila pod njim.
Ob odlično pečenih kotletih, sveži zelenjavi in belejskem vinu je spontano stekel za to priložnost dokaj samoumeven pogovor o plovilih in plovbi, predvsem pa o izkušnjah in anekdotah, ki so se posameznikom pripetile na plovbah. Z veseljem sem jim (kolikor sem pač lahko in kolikor sem pač znal) tudi odgovarjal na vprašanja o načinu in specifiki plovbe oz. jadranja po Jadranskem morju. Le redki med njimi imajo ali pa so v zadnjih letih, bolje desetletjih, imeli možnost letovanja na morju, ki je bil nekoč del skupne države, in se jim, tako kot nam, po njemu še kako kolca. Srbi namreč zaradi finančnih razmer skoraj po pravilu dopustujejo v občutno cenejši Grčiji ali Bolgariji, ob Črnem morju. Veliko manj pa je tistih, ki so v preteklosti imeli možnost najeti jadrnico in z njo objadrati vsaj del jadranske obale in na ta način obiskati otoke. Zato se jim zdijo pogovori o tej temi nekakšna glasba, prijetna za ušesa. In balzam za nostalgijo. …

Več si lahko preberete v 209. št. revije Val navtika.