Plastične ribe
Julijsko jutro je, sonce vzhaja, z jadrnico plujemo mimo južne Sicilije. V daljavi za krmo vlečemo dve panuli z vabami za velike tune ali mečarico. V poltemi opazim, da se vrh leve palice počasi ukrivi in zavora na roli zažvrgoli težko pričakovan zzzzzzzz.
Pograbim palico, zmanjšam hitrost jadrnice na 2 vozla in borba se začne. Občutim brutalno težo na drugi strani vrvice in s težavo navijam, vlečem, a teža na koncu vrvice ne popušča. V soju prvih sončnih žarkov se pod gladino prikaže kakšnih 10 m dolga siva lisa, ki počasi vijuga za krmo. Pa jebemti, si mislim. Ujel sem kapitalno cerado nekega tovornjaka …
Tržaški zaliv, Jadran, Sredozemlje, vsa svetovna morja so že prepolna plastike. Včasih, ko sem več lovil ob obali in pod gladino s puško, niti nisem bil toliko pozoren na plastično onesnaženje. Tu in tam sem seveda opazil lebdečo plastenko, vrečko ali pa staro karjolo in kakšne preluknjane čevlje na morskem dnu…
Celoten članek lahko preberete v julijski reviji Val navtika.
