Peugeot 2008 1.6 blue HDi 120 allure

Peugeot 2008 1.6 blue HDi 120 allure

Optimistična vsestranskost

AVTOR Željko Purgar
FOTO Željko Purgar

Isti kozarec vode vidi optimist kot pol polnega, pesimist kot pol praznega. Nekaj podobnega velja tudi za Peugeot 2008. Za nekatere je to avtomobil kompromisov, ki z ničemer v polnosti ne zadovolji pričakovanj, za druge »z vsem po malem« predstavlja izjemno celoto.
Sorazmerno velika notranjost, ob sorazmerno majhnih zunanjih merah in nekoliko privzdignjenem dnu vozila so dokazi, da so snovalci Peugeotom 2008 želeli med manjše, zato tudi cenovno sprejemljivejše avtomobile, prinesti uporabnost enoprostorske vsestranskosti, začinjene s ščepcem »terenskosti«.
Manjše zunanje mere Peugeota 2008 so idealne za mestno vožnjo. Vendar avtomobil suvereno požira tudi dolge avtocestne poti. Pri tem je stabilen, ne glede na obtežitev in obremenitev. Sorazmerno velik prtljažnik, preprosto povečljiv na račun zložljivih zadnjih sedežev, omogoča številna družinska mestna opravila. Je idealen, ko je potrebno hitro vstavljati in izvleči otroški voziček ter športno opremo ali odpeljati iz trgovine zajetnejši predmet.
Z nekoliko privzdignjenim dnom se ne ustraši voženj, ko se izteče asfaltirano cestno omrežje. A Peugeot 2008 še zdaleč ni terenski avtomobil. Toliko bolj, ker naša izvedba ni bila opremljena s pomagali, ki bi avtomobilu omogočala bolj suvereno premagovanje zahtevnejših podlag. Vendar smo se tudi kljub temu zadovoljno in brez težav vozili po makadamskih poteh, po katerih je mogoče uiti mestnemu prometnemu vrvežu in poletnim gnečam v obmorskih krajih.
Veliki mali avtomobil je tako idealna podpora aktivnemu preživljanju prostega časa, ko se želimo odpeljati čim dlje od ponorelega sveta. Pri tem omogoča sorazmerno udobno namestitev štiričlanski družini. Če ga izkoristimo do nekoliko privzdignjenega stropa, je v prtljažniku prostora tudi za družinsko počitnikovanje.
Peugeot 2008 sodi med novodobne peugeote, ki imajo specifično urejen voznikov delovni prostor. Postavitev merilnikov v trikotniku med sedežem in volanskim obročem je takšna, da mora voznik spremeniti namestitev, ki jo je vajen v drugih avtomobilih. Če ne želi imeti prikritih merilnikov z zgornjim delom volanskega obroča, ga mora potisniti na skrajno spodnjo lego. Volanski obroč je tudi manjši. Tako se ti, ki so doslej strogo spoštovali pravila pravšnje varne namestitve za volanom, počutijo nekako nelagodno. Z občutkom, kot da vozila ne bi imeli dovolj trdno »v rokah«. No, tega občutka se z množenjem kilometrov voznik otrese, namestitev tako ni več moteča. Položaj z nekoliko manj dvignjenimi rokami zna biti za večino manj obremenjujoč, tako, da je namestitev za volanom načeloma bolj sproščena. …

Več si lahko preberete v 212 št. revije Val navtika.