Peta izvenkrmnega motorja

Kar se tiče zgodovine zunajkrmnega motorja, je bilo razvitih in izdelanih veliko različnih rešitev tega dela. V zadnjih nekaj letih se je razvoj omejil na to, kar lahko vidimo danes. Ne glede na proizvajalca ali posamezen model najdemo v peti in njenem ovalnem ohišju tri kotne zobnike, gred, na katero je pritrjen propeler, v večini primerov pa tudi ohišje hladilne črpalke iz nerjavečega jekla. V peto segata še utorna gred, ki iz termične enote prenaša moč, in ročica z mehanizmom za prestavljanje naprej/nazaj. Na zunanji strani sta na peti dva vijaka, ki služita za menjavo olja v menjalniku, nad njim je protikavitacijska plošča, odprtina za vsis vode/morja za hladilno črpalko in glede na izvedbo še cinkova zaščita. Glede na velikost, model in starost iz pete izstopa še gred, ki nosi propeler, v večini sodobnih motorjev pa je v njem skrit izpušni kanal. Proizvajalci motorjev uporabljajo leguro aluminija, kar pomeni, da so peta in ostali deli večinoma iz AlMg3,5Si1,2. To je aluminijska zlitina, ki sta ji dodana mangan in silicij. Strojniki jo poznajo pod oznako »kemijsko odporen aluminij«, uporablja pa se tudi pri gradnji aluminijskih trupov plovil. Ali kateri proizvajalec doda še kakšen drug legirni element, je skrivnost. Glede na vrsto in model ter proizvajalca so ohišja, vključno s peto, zaščitena in pobarvana tudi s po osmimi in celo z desetimi sloji različnih zaščit in barv.

Dobra priprava na delo pomeni polovico opravljenega dela, je modrost naših dedov. Motor postavite v pokončen položaj, na stojalo, ob kakšno delovno mizo, lahko pa ostane tudi na čolnu. Naj bo toliko od tal, da boste lahko pod peto postavili posodo za izpust olja. V navodilih proizvajalca ali pri pooblaščenih trgovcih povprašajte, kolikšno količino olja potrebujete za vaš tip motorja. Kvaliteta mora biti SAE 80 do 90. V navtičnih trgovinah potem poiščite primerno količino. …

Več si lahko preberete v 209. št. revije Val navtika.