P-111

Čoln Slovenske pomorske policije ima v svoji pomorski karieri dve obdobji – od začetnega pojavljanja na naslovnicah vseh časopisov kot zgrešena in napačna investicija, pa do brezhibnega delovanja zadnjih pet let. Preizkusili smo ga v njegovem pravem elementu, pri patruljiranju ob pomorski državni meji, in se prepričali, da je sedaj odličen in sposoben čoln.

V Valu prav pogosto ne preizkušamo plovil posebnih namenov. Pred kratkim smo preizkusili patruljno ladjo HPL 21 Ankaran 430. mornariškega diviziona in sedaj se nam je ponudila priložnost preizkusiti čoln Slovenske pomorske policije. Pravzaprav je bila ideja o plovbi z njim dogovorjena na prav poseben način in na še bolj nenavadnem mestu. Lansko jesen sem bil v luki Koper povabljen na obisk flotilje Natovih ladij standardnega sestava. Povabil me je gospod Ludvik Kožar iz poveljstva sil Slovenske vojske in med gosti v helikopterskem hangarju na poljski fregati 272 General K. Pulaski je bil tudi gospod Zlatko Dolič, komandir postaje pomorske policije. Ob zelo zanimivih in nenavadnih kulinaričnih specialitetah poljske gastronomije je gospod Kožar zbadljivo vprašal znanca s Policije, če se je že predstavil v Valu s »svojo« ladjo. Seveda je bil odgovor negativen, a takoj je tudi pristavil, da bi radi tudi oni tekmovali z vojaško mornarico in pokazali svojo ladjo. Beseda je dala besedo in »projekt test P-111« se je lahko začel izvajati. Ob tem moram priznati, da me je prav zanimalo, kako se v resnici obnaša plovilo, o katerem sem bral v časopisih vse, samo dobro ne.

Nesrečen in težak začetek

Prvi pogovori o nakupu policijskega plovila so stekli že leta 1991. Med različnimi ponudniki iz Italije, Skandinavije in tudi iz domačih logov, so izbrali italijansko podjetje Avionautica iz Viareggia. Ob tem je zanimivo, da strokovnjaki pomorske policije niso imeli glavno besedo pri izbiri ladjedelnice in njegove opreme. Po podpisu pogodbe leta 1992 naj bi ladjedelnica Avionautica novo plovilo dobavila do konca leta 1993. V začetku je vse šlo gladko, a ko se je približeval datum izročitve, je ladjedelnica vedno bolj bredla v finančne težave. Ni plačevala dobaviteljem in ti so na sodišču dosegli začasno zaplembo plovila. Ob sposobnem odvetniku se je izdelava pozneje premaknila in šele ob koncu avgusta 1994 se je prihodnji čoln pomorske policije prvič dotaknil vode. Prvi preizkusi so pokazali kopico napak in šele ob koncu leta 1994 se je plovilo prvič odpravilo proti domačemu pristanu. A kot je v navadi – hudič ima mlade – težavam ni bilo konca in na plovbi iz Viareggia proti Fiumicinu (rimsko pristanišče) je počilo še v enem od obeh MTU motorjev in popravilo se je zavleklo do maja naslednjega leta. In tako je P-111 šele 27. maja 1995 ob 17. uri končno prispel v svoje matično pristanišče Koper. Krstna svečanost je bila 21. junija 1995 ob prisotnosti mnogih ministrov in pomembnežev. Tako je naš novi policijski čoln z oznako P-111 začel svoje življenje in delo v slovenskih teritorialnih vodah, vse do leta 2004, ko so tedanje glavne motorje MTU 8V 396 TB 93 zamenjali z novimi motorji Caterpillar C32.

Večnamenska notranjost

Vstopimo v notranjost plovila. Na desni strani je sedežna klop v obliki črke L, ki služi bolj za počitek gostov ali opazovalcev plovbe, na levi strani pa je krmarnica ali mesto za vodenje plovbe in izvajanje reševalnih akcij. Poveljnik Klavdij Veldin nam takoj razloži, da so pred petimi leti zamenjali glavne motorje in da je sedaj tabla z inštrumenti malce drugačna kot je bila od samega začetka. Poleg značilnih Caterpillarjevih inštrumentov (po tri za vsak motor), so tu še ročice, tudi CAT-ove, za kontrolo vrtenja obeh motorjev. Rahlo desno je radarski zaslon furuno z dosegom 48 navtičnih milj, drugi pa je na konzoli na desni strani. Desno od magnetnega kompasa je morda v tem trenutku najbolj pomemben inštrument, in sicer furunov GPS Navigator GP-50 za natančno določanje položaja plovila (aktualen spor okrog pomorske meje s Hrvaško) in nad ročicami za motorje še VHF radijska postaja Scanti. P-111 krmarimo s kovinskim krmarskim kolesom in brez avtopilota, kar je običaj na takšnih plovilih. Ergonomiji nimam česa očitati in kljub na pogled špartanski postavitvi inštrumentov, je vse je na svojem mestu, od ročic, do komand in položaja oken za opazovanje plovbe.

P-111 je danes, kljub začetnim težavam, zanesljivo plovilo z močnimi motorji, izvrstno plovbo ter, kar je najpomembnejše, zelo izurjeno in sposobno posadko. Popolnoma mirno lahko spimo ob misli na varnost naše morske meje ter pri morebitnemu reševanju na morju.