Otok Molat

Na Molatu je bilo nekoč živahno. Ribiči so izdatno lovili v bogatih ribiščih, vzrejali so drobnico in govedo. Cedila sta se med in mleko. Danes pa je to otok miru in spokoja, kjer lahko pokramljamo z ostarelimi domačini in, kot redkokje, uživamo v izvorni sredozemski naravi. Otoček Molat počiva v zadrskem arhipelagu, jugovzhodno od Ista in severozahodno od Dolgega otoka. Kopnega so mu izmerili 22,7 km2, v širino okoli 2 km, v dolžino pa okoli 10 km. Morske planince bo zagotovo pritegnil najvišji vrh na otoku, 142 m visok Knežak, od koder lahko uživamo v razkošni panorami. Do Zadra je 18 milj, do Silbe 13 milj, Olib je oddaljen 13 milj, Božava in Veli Rat pa 4,5 navtične milje. Molat je precej hribovit otok, dokaj porasel z grmičevjem in gozdom, je v glavnem apnenčaste geološke sestave.

Na otoku živi nekaj preko sto ljudi, predvsem starejših prebivalcev v naseljih Molat, Brgulje in Zapuntel. Molat je bil s svojim imenom prvič omenjen v 7. stoletju. Ime Molat izvira iz latinske besede mellitus, kar pomeni meden. Nič čudnega, saj je bil otok že nekdaj znan po pridelavi medu. Na starih kartah Molata je bila že leta 1320 vrisana luka Svete Marije (danes Lučina), ki je bila pomembna postojanka na poti iz Zadra v Benetke. Od tam pa so vozili v Zadar tudi med, vsaj tako je navedeno v zapisih iz leta 1381. V sredini 11. stoletja so otok imeli v posesti benediktinci iz Zadra. Od 1409 je bil otok pod oblastjo Benečanov, ki pa so ga nato stoletja dajali v najem posameznim družinam iz Zadra.