Otok Lastovo

Domačini zatrjujejo, da je za njihov prekrasen otok 46 magična številka. V arhipelagu Lastovo je namreč 46 otočkov in čeri, otok Lastovo meri 46 km², na njem pa je 46 polj, 46 plaž ter 46 cerkvic in sakralnih objektov.

Otok Lastovo sodi v južno dalmatinsko otoško skupino. Nahaja se južno od otoka Korčula ter 60 navtičnih milj od rta Gargano na italijanski obali. Po velikosti je 14. otok v Jadranskem morju.

Lastovo je poleg Mljeta najbolj gozdnat hrvaški otok z vsemi značilnostmi sredozemskega podnebja. Zime so na tem področju blage in vlažne, poletja pa dolga, topla in suha. Lastovo je hribovit otok in kar 70 % poraščen s sredozemskim rastlinjem in drevjem. Med griči ležijo kraške doline in polja, na katerih otočani pridelujejo poljščine in vrtnine, trto in oljke. Ozek obalni pas je kamnit in precej razčlenjen v številne zalive in rte. Navtikom najbolj všečna sta zaliva Zaklopatica in Skrivena luka ali Portorus, kot jo imenujejo nekateri domačini.

Naravni park Lastovo

Lastovo s svojo bližnjo okolico je lep, z naravnimi danostmi obogaten prostor in kot takšen vsekakor vreden zaščite, zato so ga hrvaške oblasti leta 2007 razglasile za naravni park. Otok in njegova okolica sta tako dragocena, da ju je mednarodna organizacija za zaščito narave WWF uvrstila med 10 najbolj pomembnih zakladnic biološke raznolikosti v Sredozemskem morju. To področje namreč omogoča idealne življenjske pogoje za 700 vrst bilk (15 endemičnih, 53 ogroženih) in ter 141 vrst vretenčarjev.

V morju ob otoku je 284 vrst flore. Pod morjem je naštetih 330 vrst nevretenčarjev, med njimi kar 20 ogroženih. Področje parka je svojevrstno tudi po kolonijah rarogov in jastogov.

Naravni park Lastovo se razteza na 196 km², od tega 143 km² zavzema morje. Meja parka poteka 500 m od obalnih linij otokov v arhipelagu.

Obiskovalci otoka se lahko mirno in brez skrbi sprehajajo kjer koli po otoku, saj na Lastovem ni nevarnih divjih živali, ni strupenih pajkov, niti kač strupenjač.

V naravi predstavlja vsaka vrsta flore in favne pomembno vlogo, zato moramo biti ob raziskovanjih in sprehodih ali pod vodo skrajno obzirni. Zavedati se moramo, da je nekaj, kar nam je všeč in bi to radi odnesli s seboj, morebiti zadnji predstavnik te vrste v tem lepem okolju.

Otoška naselja

Večja naselja so Lastovo, Ubli in Pasadur.

Lastovo je glavno in največje naselje na otoku. Leži na strmem pobočju v severovzhodnem delu otoka. Naselje je v obliki amfiteatra. Veliko hiš je zapuščenih. Na vzpetini nad naseljem je trdnjava Glavica, ki so jo zgradili Francozi, in od tam je izreden razgled na vzhodni del Lastova in otok Korčulo. Najstarejši spomenik je župnijska cerkev sv. Kuzme in Damjana iz leta 1473.

Ubli je naselje, zaliv in trajektno pristanišče. Je mlado naselje, ki se je razvilo šele v 20. stoletju. Na obali bližnjega zaliva Velji lago so odkrili temelje starokrščanske bazilike iz 5. do 6. stoletja.

Pasadur je naselje na severozahodu otoka z zaselkom Podlenga na sosednjem otoku Prežba, ki ga z Lastovom povezuje most. Leži ob zalivih Velji in Mali lago.

Otočani se ukvarjajo s poljedelstvom, vinogradništvom, gojenjem oljk, sadjarstvom, pomorstvom, ribištvom ter vedno bolj tudi turizmom.