Osnove o vetrovih našega področja

Vremenska in vetrovna napoved sta dandanes preprosto dostopni stvari. Komunikacijska tehnologija nam omogoča dostop do podatkov in nazornih slikovnih podob na še tako odročnih in od doma oddaljenih krajih, prav tako je natančnost in zanesljivost teh napovedi z leti vse boljša. Omenjeni dejstvi vplivata tudi na vse manjši interes in potrebo po razumevanju vremenskega stanja in razvoja, kar pa je, vsaj v okviru osnovnih terminov, nuja za vsakogar, ki se rad podaja v naravo oz. je od te v določenem položaju odvisen. Prispevek v nadaljevanju podaja nekaj temeljnih dejstev za opazovanje vetrov na našem območju, služi naj kot skromno izhodišče za temeljitejšo obravnavo sicer precej kompleksne teme.

Na vremenski karti
Pri obravnavanju vremena so nam v osnovno pomoč vremenske karte. Gre za grafične upodobitve podatkov o trenutnem (ali napovedanem) atmosferskem stanju. Najbolj splošne karte poleg poenostavljenih znakov (grafične podobe za prikaz sonca, dežja, vetra ipd.) običajno prikazujejo še polja zračnega tlaka in fronte (te se bolj neposredno odražajo na vremenskih spremembah).
Razlika v tlaku je osnovno gibalo zračnih mas in je ključna pri vremenskem dogajanju. Prav tako je veter neposredno odvisen od gradienta pritiska (razlike v zračnem tlaku med dvema točkama). Bolj strnjene izobare na vremenski karti pomenijo večji gradient zračnega tlaka in s tem tudi močnejše vetrove, razmaknjene izobare pa zaznamujejo šibkejši gradient in veter.

Sila, ki izenačuje tlak med dvema različnima točkama, poganja gibanje zračnih mas, tj. gradientnega vetra. Večji kot je gradient tlaka, intenzivnejši je veter. Veter se sicer giblje od višjega k nižjemu pritisku, smer vetra pa kljub temu ni pravokotna na izobare. Temu kljubuje vrtenje Zemlje okoli svoje osi (Coriolisova sila), ki gibanje zraka na severni poluti dodatno odklanja v desno. Vsota sil usmeri gradientni veter skoraj vzporedno z izobarami. Po zgoraj omenjenem principu velja Buys-Ballotovo pravilo: z vetrom v hrbet se polje nižjega pritiska nahaja na naši levi strani, z vetrom v obraz pa je tako polje na desni strani. V pritalnih slojih naknadno vpliva še sila trenja, ki hitrost vetra zmanjšuje. Veter tako pri tleh ne piha vzporedno z izobarami, temveč se suče 10-20° v smeri področja z nižjim zračnim pritiskom. Sam relief obenem bistveno vpliva na kanaliziranje zračnih tokov, kar se odraža v različni moči (smeri) vetra na manjši lokalni skali. … Več si lahko preberete v 204. št. revije Val navtika.