Orodje in rezervni deli

Orodje in rezervni deli

Val 232

Zgodilo se je na začetku moje navtične kariere. V Červarju sem najel jadrnico Gib Sea 34, lepo moderno jadrnico za tiste čase, res udobno za samo štiričlansko posadko, od katere je bil eden še v plenicah. Prvič smo sidro vrgli blizu Vrsarja. Bila je lepa in mirna noč, Eol mi je bil naklonjen, a ko sem se odločil dvigniti sidro, se je nosilec vinča odlomil in verigo sem moral dvigniti ročno. Pozneje sem videl, da je bil sidrni vinč pritrjen na 10 mm debelo vodoodporno vezano ploščo, le-ta pa je bila laminirana samo na zadnjo stran sidrnega jaška. Po dveh dneh smo se privezali na Susku v drugi vez. Znanec, ki je bil z nami na svoji barki, me je napotil v staro opuščeno oljarno. Tam sem nabral nekaj primernega odpadnega lesa in vse skupaj sva ponovno zmontirala, zalaminirala in celo podprla z dvema nosilcema. Ko sem vračal barko, sem bil prepričan, da bom izgubil kavcijo, pa je nisem, čarterist mi je celo dejal, da je bilo narejeno bolje »nego ako bi to radili moji mehaničari«. Dodal je še, da so predhodni gostje očitno prenočevali samo v marinah, saj bi se sicer sidrni vinč s svojega sedeža odlomil že veliko prej.

Da se je vse to lahko zgodilo, pa je »zaslužna« lesena škatla za orodje, ki jo je znanec imel s seboj. Narejena je bila v mizarski delavnici z veliko skrbnostjo in neštetimi predali, v njej pa je bilo vse, kar ti srce poželi, ko potrebuješ orodje, stekloplastiko, vijake, matice, podložke, razcepke, kniping vijake, »pop neti« satar karabine, nov rotor za hladilno črpalko, rezervne dele za Tomosov izvenkrmnik. Prav neverjetno je bilo, kaj vse se je našlo v tem lesenem zaboju. To je bil pravi »magic box«. Takrat sem se odločil: ko bom sam imel svojo barko, si bom omislil prav tak zaboj in vse kar je v njem ter še več.

Pozneje sem sam začel zbirati vse, kar mi je prišlo pod roke. Nekaj, kar sem zamenjal na svoji barki ali na kakšnem servisu pri drugih, sem pregledal ali je kakšen kos še dober in ga spravil. Sedaj je na barki aluminijast zaboj, v katerem je vse, kar sem z leti nabral, posebej zaviti pa so rezervni deli in seveda tudi »kemija«, s tem mislim na lepila, razredčila, pa WD 40, tekočo mast, silikon in podobno. V zadnjih nekaj letih je njegova vsebina prišla velikokrat prav in marsikateri navtik je bil prav presenečen, ko sem mu sredi sezone in Kornatov lahko pomagal. Seveda pa je potrebno vedeti, da ja taka rešitev začasna, da pomaga za tistih nekaj dni na dopustu, ko pa se vrnete v matično luko, je obvezno potrebno napako odpraviti z zamenjavo pravih rezervnih delov in pravim servisom. Pravilno vzdrževana in servisirana oprema je eden od osnovnih pogojev za varnost plovila. Vsak skiper pa je po zakonu dolžan poskrbeti za varnost barke in posadke.

Kaj res potrebujemo

To je večno in nikoli odgovorjeno vprašanje. Ima pa vsaj dva splošna odgovora. Če ste sami spretni z orodjem, potem že sami veste, kaj boste imeli pri roki. Če pa vam to ne diši ali res niste veliko sposobni narediti sami, če še doma rabite pomoč pri menjavi žarnice, potem je povsem vseeno ali imate kaj s seboj ali ne, saj bo v vašem primeru nujnega posega tako ali tako prišel serviser, ki pa ima svoje orodje.

A če se le odločite, potem vsekakor svetujem, da imate s seboj vsaj en križni in en ravni izvijač, v zadnjem času se najde tudi veliko torxs vijakov, zato ne bi bil odveč še en izvijač za takšne vijake. Ti gredo po številkah, pa je tu potrebno biti previden. Se pa v velikih trgovskih centrih dobijo kompleti z nastavki, tako rešite vse velikosti, pa še križni in ravni nastavki za izvijače so zraven. Dodajte še matične ključe za matice do največ 19 mm, najpogosteje uporaben je ključ 13, pametno pa je imeti tudi številki 10 in 17. V nekaterih primerih pa je potrebno imeti več ključev, na primer za pritrditev alternatorja ali morda dodatnega kompresorja za klimo in, če je le-ta na glavnem motorju, je pametno v kompletu imeti še klešče ali po domače »kombinirke«. Lep primer so kompleti orodja, ki jih čarteristi dajejo na plovila, seveda, dokler so kompletni. Orodje v teh kompletih ni ravno nekaj kvalitetnega, a za prvo silo je. In to je dovolj. To velja za tiste manj spretne, tisti, ki pa se zadeve lotite sami in na vaši barki ni drugih serviserjev, pa tako veste kaj in kako in vas nikoli nič ne preseneti. Če smo vse potrebno opravili v času spomladanskega servisa in priprave na dopust, potem nas na samem dopustu nič ne bo presenetilo in tudi ne bo potrebe po nujnih posegih. Če pa ni tako, če ste plovilo najeli, pa le poglejte kaj je v opremi. V moji opremi je baterijska vrtalka, svedri za les, krone za stekloplastiko, električne specialne klešče, »Meglajtka« in še kaj. Zaboj je vsako leto bolj poln in bojim se, da ga bom moral zamenjati za večjega. Nisem pa še zbral poguma, da bi to povedal tudi svoji kuharici.

Poškodbe

Kdor misli, da se pri uporabi orodja ne moreš poškodovati, se krepko moti. Tudi tisti najbolj spretni imajo take ali drugačne izkušnje, podrobni pogled na njihove prste in dlani pa pokaže marsikatero zaceljeno rano. Delo na barki je specifično, prostora v večini premerov premalo in nič nenavadnega ni, da vam izvijač ali ključ zdrsne. Večji problem je, kje in kako se ta zdrs ustavi. Na žalost največkrat ob kakšnem drugem mehanskem kosu, matici, držalu. Najmanj, kar se vam lahko zgodi, je kakšna odrgnina, če pa ste slučajno podrsali po kakšnem koncu cevne objemke, ki grdo štrli v prostor, pa lahko povsem mirno pridelate tudi šiv ali dva. Prav posebnega napotka tu ni. Previdnost in še enkrat previdnost. Morda dodatna osvetlitev, četudi je dan. Dobro si oglejte mesto, ki ga boste servisirali, in večkrat premislite ter enkrat naredite. Največji problem je, da je potrebno napako odpraviti in da za to nimate cel dopust časa. A večina nujnih primerov zahteva tudi nujni ukrep. Če si žena za na dopust kupi kreme za mazanje, si sami privoščite škatlo obližev in antibakterijski sprej. Ta sicer na barki vedno pride prav.

Več si lahko preberet v št. 232 revije Val navtika