Oman, nomadsko potovanje – 2. del: v puščavi, gorovju in na obali Arabskega morja

Oman je s površino, ki je okoli petnajstkrat večja od Slovenije, za potovanje dokaj velika dežela, a je potrebno pri načrtovanju programa imeti v mislih, da je večji del pokrajine zaradi geografskih ovir nedostopen. Gostoljubne in poseljene so namreč večinoma le obalne ravnice, ki se razprostirajo ob Omanskem morju na SV države ter ob Arabskem morju na JV države in predstavljajo okoli 3 % površine. Na kopenskem delu Oman od sosednjih držav ločuje prostrano, neusmiljeno puščavsko območje, ki pokriva okoli 82 % površine dežele in kjer večji del leta vladajo ekstremno visoke temperature. Pregrado med obalnim in puščavskim delom te dežele predstavlja masivno gorovje, ki zajema okoli 15 % njene površine.  Narava je tako tista, ki je poskrbela, da je ta država, locirana na JV ost Arabskega polotoka, sicer preko morske strani odprta v širni svet, na drugi strani pa ostaja v varnem kokonu izoliranosti od turbulence in nemirov, ki se plazijo po ostalih predelih okoliškega muslimanskega sveta. Tudi zato je Oman tisti predel Bližnjega vzhoda, ki ni zaznamovan z ekstremizmi. Resda še zdaleč ni tako bleščeč sultanat kot Dubaj, niti nima tako bogate zgodovine kot Jordanija, a prav tako ne pozna nestrpnosti in politične nestabilnosti, ki pretresata v največji meri njegovi sosedi, Savdsko Arabijo in Jemen. Oman je zato odlična turistična oaza v razburkanem islamskem prostoru; poleg elementa, ki je danes še kako pomemben – varnosti, vabi z dramatično pokrajino z več kot dva tisoč kilometri obale in vedno toplim morjem, bogatim z življem, bujnimi oazami v soteskah mogočnega gorovja, starodavnimi, nedotaknjenimi utrdbami, fascinantnimi neskončnimi peščenimi sipinami in gostoljubnostjo domačinov.

Dežela z visoko stopnjo varnosti in brez masovnega turizma

Prav naravne lepote in varnost sta bila faktorja, zakaj smo se odločili za obisk te dežele. Glede na poročilo GTI (Global Terrorism Index, Globalni indeks terorizma) iz leta 2017 je Oman – tako kot Slovenija – uvrščen med države, kjer ne obstaja možnost terorizma in to kljub temu, da njeni prebivalci sledijo klicu Alaha. A Omanci so kot edini muslimani pripadniki ibadizma, ki z nekaj manj kot dva milijona verniki predstavlja v islamu manjšinsko vejo, usmerjena pa je v strpnost in skromnost. 

Ena izmed odlik tega sultanata, ki je privlačna za večino popotnikov, je tudi, da je brez masovnega turizma. Obiskovalec nemalokrat dobi vtis, da je edini, ki potuje po tej pokrajini. Do nedavnega je bilo to malodane tudi res. Oman namreč ni priznal svojega prvega uradnega turista do leta 1983, s tem je bil ena zadnjih držav na svetu. Država na področju turizma tudi danes ne želi prehitevati. Ne želijo si hord turistov, ki po Aziji iščejo sonce, poceni nastanitve in polne steklenice alkohola. »Iščemo kakovost, ne količino,« pravijo odgovorni za turizem, ko je govora o karakteristiki turista, ki si ga želijo v svoji domovini. Cene namestitvenih kapacitet so na ravni Zahoda, tudi v znak spoštovanja beduinske tradicije pa je v državi dovoljeno divje kampiranje. Za tiste avtentične ljubitelje narave…

Celotno reportažo si lahko preberete v novi izdaji Val navtika, februar 236.