Oman – nomadsko potovanje, 1. del: Muškat

Oman – nomadsko potovanje, 1. del: Muškat

Val 235
AVTOR Karmen Stanovnik
FOTO Karmen Stanovnik

Vreči sidro in prebiti noč na osamljenih, romantičnih kotičkih morja, ki oblivajo moderni svet, so danes po večini le še pobožne želje navtikov. Tudi na kopnem ni nič drugače: sanje o tem, da bi se lahko popotnik zasidral v razvitih predelih našega modrega planeta tam, kjer ti srce poželi, in 24 ur na dan, ves čas dopusta, nemoteno vsrkaval veličastnost narave v njenih najlepših kreacijah, predvsem tistih, spisanih ob jutranjem svitu in večerni zarji, se zdijo le neuresničljiva fikcija, ustvarjena iz idealiziranih podob, ujetih na filmska platna in v reklamne kataloge. V Omanu, v tisti državi na Arabskem polotoku, ki se je sonce vsako jutro najprej dotakne, je to še mogoče. Zato smo izkoristili možnost divjega kampiranja, ki je v tej državi dovoljeno, in okusili življenje, ki so ga tu dolga stoletja živeli beduini. Resda v sodobnejši različici, pa vendarle – prvinski stik z naravo je tisti, ki šteje, pa čeprav na račun odsotnosti udobja in funkcionalnih elektronskih naprav, ki pritičeta modernemu svetu.

Vkrcamo se na našem skromnem Brniku, ob rdečem alarmu, razglašenem zaradi močnega vetra in obilnega deževja. Nič vzpodbudni obeti za let, upoštevajoč še dejstvo, da med potjo na letališče poslušamo svežo tujo novico o tragični letalski nesreči. A okoli šest ur trajajoča zračna pot poteka mirno in oči se nam iskrijo, ko ob izkrcavanju opazujemo veličino letališča v Muškatu: veliko, a prijetno domače, moderno in prefinjeno, močno klimatizirano v sicer sprejemljivih 25 stopinjah, ki lebdijo nad glavnim mestom Omana v zadnjih oktobrskih nočeh. Prevzamemo najeto, z najnovejšo opremo obdarjeno terensko vozilo in sredi noči zapeljemo na široke ceste, za naše pojme prepogosto posute z javno razsvetljavo. Fascinirani povzamemo védenje o tem, kaj botruje vsej tej že na prvi pogled kot vroči žemljici sveži infrastrukturi. Pripovedka iz Tisoč in ene noči Nedavna preteklost Omana se sliši kot povest iz Tisoč in ene noči. Šeherezada bi pripoved začela z besedami …

Več si lahko preberete v št. 235 Val navtika.