Okoli sveta 10

Čez dva dneva pričakujem še eno fronto. Ta bi morala biti močnejša, saj ima vrh pri 38*S. In ponoči je tu, po napovedi. In močna je … Za 8 Bf vleče s severozahoda, v sunkih polnih 9. Kar dolgo sem na jamboru “držal” trikrat skrajšano glavno jadro, potem pa sem ga zvil. Za barko sem najprej vlekel le eno vrv, potem pa sem spustil v morje še eno in sedaj sta dve po 50 metrov dolgi. Nekaj časa sem snemal z videokamero, potem pa se je steklo na vodoodporni škatli zarosilo.

Naslednjega dne še vedno nažiga, opoldan piha za 9 Bf. Veter je obrnil z jugozahoda in valovi so se “prekrižali”. Kljub temu Lunatic nima prav nobenih težav. Krmilo pa spet krepko “nabija” in me dela živčnega. Le zakaj tega nisem spravil v red v Simon´s Townu? Sicer pa, grem do konca, dokler “krmilo ne odpade”..! Upam, da le ne bo … Presneto, čas, ure, dan noč, vse se je povsem pomešalo. Spat hodim opoldan, vstajam ob “devetih zvečer”, po evropskem času, seveda. Ko s kom govorim po radiu, ne vem, ali pri njem sveti sonce ali luna … In potem spim … sladko … Tako sladko, da prespim šesto uro zvečer, se pravi četrto uro zjutraj, ko je na vrsti navigacija. Po zbujanju je najprej na vrsti navigacija, potem pa pogledam ven. Veter je padel, tokrat zares. Le za 4 Bf ga je še. In potem se začne. Najprej vlečem iz morja črno vrv. Trdo delo … zlagam jo na klop. In ko je narejeno, se privali velik val od strani in vrže dober del vrvi s klopi na tla. Spet zlagam in preklinjam … Potem je na vrsti bela vrv. Čez četrt ure je tudi ta zložena na tleh kokpita. Vstanem in se razgledam … Najprej bo treba dvigniti jadro. Splezam na kabino k jamboru in odvijam vrv, ki drži glavno jadro k bumu. Potem dvigam jadro in odvijem še genovo in potem … brizg! Edini val med vso “proceduro” me polije in sem moker … Za amen, presneto! Zakaj nisem oblekel nepremočljive obleke? To se mi sedaj tisti zlobni smeje … Vrže me ob mizo

Hitro v kabino in se brišem z brisačo … Privali se val s strani in me “zadeva” s hrbtom v mizo … Boli! Presneta neumnost, moral bi se držati za kar koli, pa se nisem. To je lahko razlog za težje poškodbe, na primer za hernijo diska … Bilo je kar nekaj primerov … Moral bom bolj paziti! Tudi taster za telegrafiranje sem zvil … In je končano. Barka pluje v smeri, jaz sedim za mizo pri radiu, se drgnem po hrbtu, to pišem in sem lačen. Kaj bo za zajtrk? Kot po navadi, seveda, tuna na solato. Za kosilo je ričet, v katerega sem ubil jajce in dodal pol jušne kocke. Večerje še ni bilo. Sem v nekem čudnem razpoloženju, kot bi se gibal v megli … Dobro se počutim, ko spim in sanjam, da sem nekje na kopnem. Prihaja fronta za fronto, sedaj sta spet napovedani dve. Krmilo nabija tik-tak … tik-tak … in mi po malem zre živce. Mogoče bo le vzdržalo, če je preneslo tisto z ribiško mrežo. Po večerji grem spat in lepo sanjam … Pa me nekaj zbudi. Veter tuli, vetrnik se hitro vrti, a po tihem. Avtomat ga je izključil, ker so akumulatorji polni. Grem ven in ga ustavim … Prši po močnem vetru, je pa kar svetlo, lunca prebija skozi oblake. Barko vodi Cirano v pravi smeri. Vsaj to. Kmalu sem nazaj. Spravim se na ležišče, pa ne za dolgo, vetrnik spet tuli. Samo se je sprostil … Ti, baraba. Moram ven na mraz … vrvico nekoliko bolj zategnem, dodam še en vozel. Sedaj bi moralo držati.