Odštevanje
V mnogih knjigah in revijah sem prebiral, kako različno se od nas na regate pripravljajo na primer Angleži ali Francozi. Tam namreč primerjajo priprave na jadranje nekako s pripravami poleta na Luno. Vse aktivnosti s tem v zvezi se namreč začnejo z odštevanjem. V tem času je seveda potrebno postoriti veliko stvari s precejšnjo mero natančnosti, da dosežemo želeni uspeh. Nekako istih načel se držijo tudi pri jadralnem športu, le da pri jadranju vse skupaj poteka časovno krajše in hitreje.
Kakor povsod, je tudi v jadralnem športu dobra in natančna pripravljenost jadrnice in jadralcev bistvenega pomena za doseganje športnih uspehov in dobrih uvrstitev. Zmaga na regati je torej dosežek preteklega večdnevnega ali večtedenskega dela, ki ga velika večina jadralcev sploh ne vidi ali opazi. Zmaga na regati je zaradi pravilno zasnovanega in pravšnjega dela lahko zagotovljena tudi že vnaprej. Saj smo lahko z dobrim delom in pripravami vedno korak pred tekmeci. Torej je zmaga lahko odločena že pred značilnim štartnim strelom, ki nam da vedeti, da sedaj sodelujemo v pravi, resnični tekmi s tekmeci in časom. Kljub temu, da se vsi skupaj v glavnem udeležujemo regat v Tržaškem zalivu, pa tja do Lošinja, je potrebno zapisati, da je znanje slovenskih udeležencev na teh regatah na zelo visokem nivoju. Tako po konkurenčnosti plovil, kakor tudi po jadralnem znanju. Zaradi takšnih razmer je seveda krog možnih zmagovalcev precej širok, vendar pa skoraj vedno uspejo slast zmage okusiti posadke, ki jih lahko preštejemo na prste ene roke. Le zakaj je tako?
Skozi svoja leta, prebita na morju, jadrnicah in regatah, sem opazil, da se le izjemno majhen odstotek tekmovalcev pripravi na regato tako, kot bi bilo potrebno. Kar pomeni, da je število »top« jadrnic in posadk ob štartnem strelu zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov še manjše, kot bi lahko sicer pričakovali.
Teh nekaj uspešnih posadk se dejansko pripravlja na regato natančneje, kot drugi udeleženci, predvsem pa se poizkušajo na vse možne načine izogibati kakršnim koli možnim napakam ali zapletom, ki v hipu pomenijo izgubo dragocenega časa in seveda dobrih, vidnih uvrstitev.
Skoraj vedno so ene in iste posadke jadrnic deležne tistega prvega, v bistvu zmagovalnega obrata vetra, ki ga s pridom izkoristijo in postanejo za vse ostale tekmece praktično neulovljive.
Kaj moramo torej postoriti, da bi se lahko čim bolj približali najboljšim slovenskim jadralnim ekipam in se končno znebili občutka, da »naša« jadrnica nikamor ne gre. Ena od možnosti je tudi ta, ki vam jo v razmislek ponujam po britanskem receptu. Če bi se mogoče zaradi tega izboljšali rezultati vsaj petim posadkam jadrnic, potem je moj cilj prav gotovo dosežen.
Dobra taktična strategija jadranja vsekakor ne zajema početja naših jadralnih tekmecev. Vedno naj temelji na našem znanju in izkušnjah (taktik, krmar, lastnik jadrnice), predvsem pa v optimalnem izkoriščanju vetra in njegovih obratov, ter vodnih tokov. Vsi si želimo namreč jadrati čim hitreje, s hitro in odzivno jadrnico in s čim manj težavami. Vendar se pa moramo pri tem zavedati, da vsaka regata pomeni vedno znova soočanje s težavami in preprekami in še stotimi malenkostmi, ki jih bomo morali rešiti sebi v prid, da bomo dosegli tako želeni jadralni uspeh. Za doseganje tega pa moramo izvesti nekakšen »program«, v katerem so zajeta vsa dela in aktivnosti, tudi tiste najmanjše, ki jih je potrebno postoriti, tako da smo na koncu pripravljeni na vse. Takšno možnost vsekakor na neki način ponuja tudi program odštevanja. Pri vsaki jadralni ekipi naj bi se odštevanje začelo vsaj tri dni pred štartnim strelom na regatnem polju.
