Od Cookovih otokov do Tonge

Ko oceanski jadralci načrtujemo dolge plovbe, vzamemo v roke dva temeljna vira. Prvi so vetrovne karte, t. i. Pilot Charts, drugi pa knjiga World Cruising Route (Jimmy Cornell). Glede plovbe od Tahitija do Tonge, ki je dolga dobrih 1300 milj, se oba vira strinjata: vreme v tem predelu je vsako leto drugačno, zato idealna ruta ne obstaja. Najkrajša pot niti približno ni tudi najlažja. Jadralci lahko izbiramo med dvema možnostma. Prva je t. i. severna ruta, ki od Bora Bore vodi do Samoe s postankom na majhnem atolu Suvorov. Pogosto je ta ruta najlažja, ne samo zaradi ugodnejšega vremena, pač pa tudi zato, ker je najbolj oddaljena od Južnega oceana in njegovih valov. Južnejša ruta vodi do Raratonge in Aiutakija (Cookovi otoki) in od tam do male državice Niue. Midva sva izbrala to pot, ker se je v maju območje slabega vremena (t. i. South Pacific Convergence Zone) premaknilo bolj na sever.

Nevihta za nama, težave pa ne

Prednje jadro sva odvila šele dvanajst ur pozneje, ko se je veter premaknil na jug. Izgubljenih 12 milj (torej približno eno miljo na uro) sva kmalu nadoknadila in tako na chartplotterju narisala velik krog. Ob dnevni svetlobi sva na krovu opazila, da je nevihta temeljito razcefrala škoto na prednji priponi, ki jo bova morala zamenjati. Veter je čez dan oslabel, zato sva sklenila dvigniti celo glavno jadro. Prižgala sem motor in začela zavijati v smeri vetra, ko je motor zelo grdo zaropotal in sam od sebe ugasnil. Z Rickom sva se spogledala, kot se vedno spogledava v takih trenutkih. V mojih očeh sta strah in upanje, v njegovih jeza in obup. Seveda sva najprej upala, da se je kaj zamotalo okrog propelerja, a kmalu ugotovila, da se os prosto vrti. Rick je preveril še nekaj možnosti, a ker motorja niti ročno ni mogel zavrteti, je bilo očitno, da je problem resen. …

Prihod njegovega veličanstva

Tiste dni je bilo mestece posebno živahno, saj so se prebivalci pripravljali na prihod najpomembnejše osebe v državi, gospoda Ahoʻeitu ʻUnuakiʻotonga Tukuʻaho, ki je pred nekaj leti postal kralj Tonge in dobil ime Tupou VI.

Tonga, ki ima dobrih 100.000 prebivalcev, je edina kraljevina v Tihem oceanu. Kljub nedavni ustanovitvi parlamenta je kralj še vedno tisti, ki odloča o vsem. Ima monopol nad elektriko, vodo, telefonijo in letalskim prometom, pa tudi vsa zemlja je njegova lastnina (zato Tonga nima Hiltona in podobnih večjih hotelskih naselij, saj tujci ne moremo kupiti zemljišč, lahko jih samo najamemo). Nekateri politiki se zavzemajo za demokratizacijo, a dokler ima kralj moč, da razpusti parlament, ki mu ni po godu, to ne zveni verjetno. Sicer pa sem opazila, da se večina Tongovcev ne pritožuje nad njim in si želi, da bi stvari ostale po starem. Tradicija in vera sta temeljni značilnosti tega naroda. …

Več si lahko preberete v 223. št. revije Val navtika.