Obrazi z Jadrana-Hrvoje Mandekić, prof.

Stari kamniti svetilniki iz časa Avstro-Ogrske na Hrvaškem niso le pomniki bogate zgodovine. S svojo pojavo in lučjo tudi danes mornarjem kažejo varne morske poti. Postajajo pa čedalje bolj priljubljena izbira za preživljanje počitnic. Varen objem svetilničarske hiše v prvobitni in neokrnjeni naravi, mir, pogled proti horizontu, pesem valov in zvezdne ceste, ki svetijo v nočeh, pa le nekaj razlogov za počitnikovanje na lanternah Jadrana. Svetilniki Savudrija, Sv. Ivan na Pučini, Porer, Marlera, Veli Rat, Prišnjak, Sv. Petar – Makarska, Host pred viško luko, korčulanska Pločica, Sušac, Struga na otoku Lastovo, Palagruža, dubrovniški Grebeni in Sv. Andrija v Elafitih so obnovljeni. Vsak ima svojo zgodbo in legendo. Zanje skrbi splitski Plovput. Spet drugi so dani v zasebni časovni zakup (najem).

MZ: Hrvoje, pravijo da so bili prav svetilniki razlog za tvoj prihod na Plovput Split?!

HM: Ja, res se je vse skupaj začelo leta 1999, ko sem prejel ponudbo, da bi delal na projektu obnove zgodovinskih svetilničarskih zgradb, imenovanim »Kamena svjetla«. Takratni direktor družbe Plovput gospod Ante Čulić je želel obnoviti iz kamna zidane svetilnike iz časov Avstro-Ogrske, ki so začeli hitro propadati po tem, ko so se z njih umaknile svetilničarske posadke. Veš, svetilnik je kot naš dom. Ko je hiša polna, takrat žari, ko pa je prazna in zapuščena, začne hitro propadati. Idejo o obnovi sva razvila in predstavila skupaj leta 2000, ko smo že tudi preuredili prvih 11 svetilnikov in jih začeli dajati v najem.

MZ: Zakaj pa so svetilničarske posadke odšle s svetilnikov?

HM: Razlog je v napredku tehnike pri upravljanju svetilničarske luči, saj so vsi svetilniki daljinsko vodeni in nadzorovani iz centralnega nadzornega centra v Splitu. Sončna energija in nadzor na daljavo v resnici omogočata, da luči svetijo brez posadke. Res pa je, da je na nekaterih svetilnikih svetilničar ostal in ostaja ves čas?

MZ: Kakšen pa je kriterij, da ima svetilnik živo posadko?

HM: Svetilniki se delijo v prvo, drugo, tretjo in četrto kategorijo. Četrta je tista, ki ima vso infrastrukturo in je na celini ali pa se na otoku spaja z urbanim naseljem. Na njih po navadi svetilničarji dočakajo upokojitev. V prvi kategoriji pa so tisti najpomembnejši, ki pomenijo tudi dotik z zunanjo obalno linijo. Večinoma so težko dostopni, oddaljeni od celine, ob glavni nalogi, oddajanje svetlobnih signalov za varno plovbo, pa imajo zelo pomembno nalogo opazovanja morja. Na njih so po večini tudi meteorološke postaje, tako da dvakrat dnevno javljajo tudi vremenske podatke. Ti svetilniki imajo stalno svetilničarsko posadko.

MZ: Kdo pa sestavlja posadko?

HM: Zelo odvisno, predvsem od položaja svetilnika, nalog in oddaljenosti od urbanih naselij ter celine. To je lahko samo en svetilničar, ki ima na vsakih štirinajst dni izmeno, kot je, recimo na Porerju, lahko je posadka dveh svetilničarjev, ki se zamenjujeta na mesec dni. Takšen primer je recimo Palagruža. Lahko pa svetilničar živi na svetilniku s svojo družino, kot je na Lastovu, pa na Velom Ratu in Savudriji.

Več si lahko preberete v Valu št. 193.