Novi širokopasovni (broadband) radar

Prijatelji me previdno že nekaj časa opozarjajo, da v Valu premalo pozornosti posvečamo področju navtične elektronike. Ta gre namreč naprej v skokovitih korakih in slediti razvoju je pomembno ne samo za proizvajalce, serviserje in prodajalce, ampak tudi za uporabnike, torej kupce v končni vrsti. Če kupec ni seznanjen z novostmi, prednostmi novih tehničnih rešitev, je prej ali slej lahko žrtev nepoštenega ponudnika, ki mu proda ali zastarelo tehnologijo ali pa neko novost, ki ni novost, ampak zgolj bolj ali manj neuporabna modna muha bolj v oblikovanju, kakor pa resnem tehničnem napredku.

Osebno veljam tudi za enega večjih zagovornikov „klasične navigacije“ s šestilom in kompasom ter sekstantom na oceanih, zaradi česar se mi nekateri kolegi na morju malo posmehujejo, ko še vedno premetavam po kokpitu velike navigacijske pomorske karte. Moram pa povedati, da sem tudi jaz prišel nekajkrat na svoj račun z obrestmi, ko sem s kartami in kompasom reševal težave po odpovedi elektrike zaradi različnih razlogov, tudi zaradi uničenja elektronike ob bližnjem udaru strele …

Ampak vsemu pride tudi konec in prej ali slej se moram spopasti tudi z elektroniko. Res nisem poznavalec, tudi znanost elektrike mi ni preveč blizu. Najprej sem obnovil znanje fizike iz gimnazije, potem pa sem se podal v „elektronske vode“ in rezultat tega bo tudi več prispevkov s tega področja izpod mojega peresa.

Najprej pa sem se lotil radarja. Tu ni moj namen, da podrobno opisujem tehnologijo delovanja in zgodovino. Kakor večine ne zanima, kako znana avtomobilska znamka dosega izjemne rezultate pri izdelavi varčnih dizelskih motorjev, tudi lastnikov plovil ne zanima način delovanja radarja, ampak predvsem kakovost posnetka, domet, zanesljivost, pa tudi trajnost in varčnost.

Ampak da se zavemo, kakšen preskok je naredila tehnologija radarjev, je potrebno podati vsaj nekaj osnovnih informacij.