Nova kombinirana kamera Flir

Najprej resnična zgodba z jadranskega potepanja izpred nekaj let. Bilo je pozno jeseni, skoraj že zima. Morje se je tisto leto hitro ohladilo in lignji so prišli iz globin ter dobro prijemali. Z jadrnico se vračamo iz Rovinja, slab vetrič in nasprotni tok nas upočasnita in še pred Brioni nas zajame trda noč. Jadra padejo in dizelček začne svojo pesem. Pot je poznana skozi Fažanski kanal in dalje proti Pulju, svetilniki delujejo normalno in so v vidnem polju. Pričakuje se mirna plovba, iz kuhinjskega dela zadiši po kuhanem vinu. Brezskrbno pogledujem naprej, bolj iz navade kot potrebe. To me je tudi rešilo nezgode. Nekaj se je pred premcem zabliskalo (vžigalice ali vžigalnik) in v kratkem soju svetlobe sem bolj slutil kot videl obris dveh postav na čolnu. Instinktivno sem potegnil krmilo močno k sebi in šlo je za las. Imel sem občutek, da bi obema ribičema lahko primazal zaušnico, vendar sem samo izdahnil nekaj krepkih in sočnih. In potem še enkrat, ko sem zaslišal ropot prevračajoče posode s kuhanim vinom. Mirna nočna plovba se je hitro zaključila in člani posadke so se naslednjo uro in pol zamenjevali na premcu na straži z reflektorjem v rokah. Ne zaman. Od vrha Brionov do vhoda v Puljski zaliv smo našteli najmanj 20 čolnov in samo nekaj njih je imelo svetlobne oznake. Drugi so bili v popolni temi. Še sreča, da smo bili z jadrnico in ne s kakšno hitrejšo motorno barko …