Nostalgičen vikend v Istri

Nostalgičen vikend v Istri

Val 237

42 let jih štejem, ne da sem v puberteti, a tudi ne tako star, kot bi rekli, za staro šaro, pa vendar, ne več poskočen kot tridesetletni zajček. Včasih sem v avto napakiral smuči, ribiško opremo, gorsko kolo, potapljaško opremo in rolko, tako za vsak slučaj, če se bo kaj dogajalo čez vikend. Vedno sem ob prihodu domov uporabljeno opremo pral do naslednjega vikenda, uporabil seveda vse zgoraj našteto, utrujen za 14 dni nazaj in prav toliko vnaprej, življenje je bilo veselo. Danes kup enih opravkov, polni listki opomnikov, tekanje na vse konce, polna glava obveznosti, pa kam le nori ta svet. Nisem prepričan, ali sem samo jaz tako občutljiv ali se tudi vam dozdeva, da ta svet nori z noro hitrostjo naprej. Informacijski tokovi nas peljejo po deroči reki. In če ne bomo znali vreči sidra na obalo, se umiriti in povezati z nadnaravno energijo, se nam slabo piše.

Zato po nekaj letih »reunion« z našo družbo. Blaž, Nikola, Andrej, Žarko in Novak, vseh ostalih 10 pač družinske obveznosti. Nekateri skrbijo za hišne ljubljenčke, nekateri se smilijo sami sebi, nekateri le priznavajo lenobo in na koncu najmočnejši v duhu ozdravitve prijateljskih odnosov le izpeljemo družaben vikend na samotnem otoku. Petek popoldne oziroma že bolj večer, saj veste kako je v sodobni družbi, včasih smo ob petkih hodili iz službe ob 12h, v sedanjih časih je to ob 19h zvečer. Pa še to in pa še ono, čas teče, nič ne reče. Potem pa mi pridejo vsi utrujen na moški vikend ob 24h, v petek, lačni, žejni, vse bi naenkrat ob polnoči za vseh deset let nazaj…

Preberite nadaljevanje v marčevski reviji Val navtika št. 237.